en passant

Ne moreš zbuditi tistega, ki se pretvarja, da spi…

Arhiv za December, 2008


kako in kdaj sem našel motorista v sebi ?..

“Motorist”… je manija, odvisnost, pripadnost…in tega naziva nebi dal vsakomur, čeprav se ta izraz posplošuje. So vozniki motornih koles in motoristi, za kar pa rabiš staž, ljubezen do motorja in njega samega poznavanje, da lahko sam odpravljaš napake kjerkoli se nahaja.

Svojo drago in motor moraš sam “šraufati” in vsako šaranje drugih po teh dveh je izneverjenje teh skoraj pravilo :) .

Ja tu je moja vera in sem občutjiv na to, kot najbolj riligiozni :) No ja mal preteravam …al pa ne, kar boste iz mojih postov razbrali

Imam dedno “gensko napako”, kar se motorjev tiče, ker je moj oče bil pravi sebični fanatik, ki je ves svoj čas, ko smo bili nas kup otrok še majhni, porabil samo za sebe in svoj motor znamke “Gilera ” -250ccm,  skoraj vso plačo, kije bila edini dohodek, ker takrat mame še niso delale in smo imeli še vrtec doma.

Tega  je predelal, navil in sodeloval na takratnih dirkah in na državnem prvenstvu takratne Yu. Spominjam se, kot mulac okoli 60 leta, ko je nosil domov bokale in zlate vence za drugo in tretje mesto ( le enkrat prvo ) in prekljinjal, ker mu motor ni dal od sebe pričakovano. Drugi dan po službi je že bil v kleti in stroj rastavil na atome in zopet do naslednje dirke pripravil obnovljeno mašin.

Solze so mi tekle, ko sem kukal skozi kletno okno, ker ni nikogar pustil blizu, ko je to počel, kajti če i naglas jokal bi me slišal in biše te možnosti ne imel več.Star sem bil osem let.

Neki dan je prišel domov z enega prvenstva in imel okoli vratu zlat venec ter velik srebrn bokal Tokrat je bil prvi. Nikoli nisem izvedel, kje ga je dobil in nobene podrobnosti ni nikoli meni ali komu od nas otrok (tedaj smo bili že trije po leto narazen ) razlagal ali se saj hvalil.Ni nas sploh upošteval.

Tri dni ga ni bilo ne domov in ne v službo ( takrat tudi plavega , če te ni bilo v službo nisi dobil) po tem dogodku. Slavil je z svojimi kolegi in mamo je to žrlo v utrobo, kar se je na nas odražalo.

Prišel je iz bolnice in mi prinesel ogromno (1kg-sko čokolado )..?

Takrat je oče imel dve čalade in to eno “ledrasto” in eno kovinsko za dirke. Ker sem mu to ledrasto jemal in z njo na glavi vozil svoj “motor” okoli hiše …s tem, da sem imel v rokah palico, in na njej iz žice kuplongo in bremzo. Ta svoj motor sem vozil do onemoglosti in nekam založil njegovo pravzaprav kapo (takrat ni bilo sploh obvezno nositi karkoli na glavi ) Oče je znorel, ker ni bilo nikjer željene čalade.. Sreča da se mu je tako mudilo, čeprav mi je obljubil batine, ko se vrne in edino tako dano besedo je vedno držal. Tolikokrat  sem že bil tepen, da sem hladno ocenil, da se isplača za užitke, ki mi jih je čalada ob mojem motorju nudila, seveda sem jo vmes med čakanjem da se oče vrne, tudi zaman iskal.Po ditli je Oče je, kot običajno  z družbo igral šah v hotelu v Celju.Tam so se dobivali najboljši šahisti v tem okolju s tem da je moj oče imel drugo kategorijo in veliko reputacijo ter imič tudi glede šaha. Bil je vodja šahovske sekcije v svoji firmi in v občini Velenje in  šolo šaha, ki je prispevala današnje dobre šahiste v Velenju. Nasploh je bil moj oče znan in popularen z ogromno kolegi , ko sam bežim od vseh njegovih nadarjenosti …le motor me je ves prevzel ampak nikoli v dirkalne sfere. Sem zmeren in predvsem dolgoturaš, ki vozi tudi po 20 ur na dan s kratkimi postanki, kot kava, hrana, tankanje in cigaret…še takrat.

Torej odpelje se s kovinsko čelado, ki jo ni maral v privat vožnjah in tudi ni bila takrat še po zakonu obvezna.Po tednu dni na vsezgodaj slišimo mati glasno jokati in pritečemo v kuhinjo, da izvemo kaj se dogaja.Tokrat se nista z očetom, kot obočajno sprla pač pa mnogo hujše…oče je imel prometno nesrečo in je ležal v bolnici.

Kasneje po tej paniki smo izvedeli, da pri vožnji domov ob 4 zjutraj v megli naletel na Jelena, ki mu je prečkal cesto na poti domov v Penku pri Šoštanju. Ležal je najmanj 4 ure v nezavesti preden so ga našli, ker itak takrat že podnevi ni bilo prometa…kaj šele ob taki urČe bi imel čalado katero sem mu nekam založil bi se s smrtjo končalo, ker je z čelado udaril ravno v rogove in je imel prav luknjo v njej, kar je drugače možno 1 proti 1000.000.…

Ta  čokolada  je edina hvaležnost, nežnost in darilo od njega v mojem otroštvu.

Seveda sem pokal poceli koži od ponosa in sreče…

Oče je prodal razbit motor in si kupil starega predvojnega Cindapa bokserja 750ccm z bočno prikolico, ki je imel še za šaltanje brzin še na desni strani rezervarja …se pravi tri brzine in rikverc, kar me je fasciniralo. Bil je masiven, črn, lep, ohranjen in bogovski, ter bogatela za takrat… čeprav je večinoma vozil prijatelje na šahovske turnirje (šah je imel vedno pod pazduho in po tem se ga še danes spominjajo )

Tu pa tam (redko ) smo bili otroci deležni kake vožnje do trafike ali gostilne, ko je šel po cigarete… Bila je nedelja, ko mi reče ; “No poba greš z mano  na vožnjo”… To me je vsekalo, da sem ostal brez sape in besed…

Peljeva se skozi naselje po klancu navzgor. Pod kožo sem imel mravljince in ponos me je kipal do oblakov…

Pred gostilno, kjer pusti motor vžgan, da se zagreje še pod visokim “zaugom in “štand gasom ” , ki so ga ti motorji tudi imeli, reče da takoj pride in jaz naj lepo primiru noter v prikolici počakam…

…Še danes preklinjam dan, ko sem si dovolil (kar ušlo mi je ), da potisnem ročico za brzino naprej. Motor je takoj potegnil kot nor in proti leseni ograji, ki je varovala vrt. Motor te ograje niti čutil ni v prvi brzini, ki ima izredno moč, ter kar  nadaljuje vožnjo po vrtu podirajoč kole paradižnika, fižola, ki mu belanco zavijejo v levo, da je motor delal krog… Derem se; “Ati,ati, ati” … da bi ga priklical, da ustavi motor, ker sem bil totalno zgroženo prestrašen.

Motor je že naredil dva svoja kroga po isti poti, ko priteče oče in še danes se ne spomnem ali je prej mene klofutil ali prej ugasnil motor…po moje je oboje storil obenem.

Na motorju ni bilo večje škode razen nekaj prask…lastniku gostilne je pa moral plačati škodo v vrtu in za ograjo.

Nikoli ni pozabil in stalno je še padla klofuta, tudi po nekaj letih, ko se je spomnil. Tudi peljal me ni nikoli več, čeprav bi mu pustil, da me tepe vsak dan eno uro samo, da me še pelje…

Ja moj stari je bil intelektualni norec, egoist, ki se je samo praznil na mami in nas razmnoževal ne da bi se ukvarjal z nami. Le materijalno je srbel, da nismo nikoli stradali. In to s kakimi riziki?

Še eden domačin je imel tudi Nemški motor “Horex” in njega je oče stalno izival na privatne dirke, ker se lastnik Horexa ni upal udeleževat dirk zaradi hibe tega motorja, ki je rad zaribal (bat je zagrablo )… zaradi slabega mazanja pri večjih hitrostih.

Temu motorju so pravili “motor smrti”. Ko je zagrabili bat si naredil salto z motorjem vred in te je razen padca še zmučkal pod sabo.kar se je kr pogodto dogajalo na dirkah.

Je pa ta motor bil res hitrostno nor.

Dirkala sta skoraj vsako …sigurno pa na dan plače v nedeljo za celo plačo in sicer od starega bivšega rudniškega klanca (tam je sedaj jezero ) pa do gostilne “pro Čoku” v Družmirju, katere se bodo starejši spomnili…

Na krajše ture je ponavadi in večinoma zmagal Horex na daljše pa očetova Girela, tako ,da sta enkrat dirkala krajšo in drugič daljšo. Horex je bil 350ccm, ko od očeta 250 ccm …pa sta bila vseeno izenačena in sploh ne vem kateri je bil boljši, saj niti nisem gledal teh dirk nikoli v živo, ker niti povedal ni doma, da se to dogaja in pripovedujem po pripovadovanju starejših, ki so bili prisotni... V tem času dogajanj sem bil star od 8 do 10 let, ko je prodal tudi Cindapa in si kupil nov tomosov moped na katerem sem doživljal prvo vožnjo z adrelinom prepovedanega gušta in zgodnjega mraza, ki mi je trgal od sreče zadovoljno lice… o tem pa drugič…

letnik 1939
Tako sva se vozila – Bmw cindap – letnik 1939 ...tako zgleda spredaj...
…tako zgleda od spredaj…

  • Share/Bookmark

Človek…

Človek je edina žival, ki hrani druge, jim da ime in jih poje…ne pašemo k nobeni živali in obenem so nam dodani geni od vseh…

  • Share/Bookmark

TURČIJA …dežela z najbolj čistim morjem na svetu…

Predvidevam, da zato ker ne obrajtajo rib in jim to ni osnovna prehrana in nimajo flot za lovljenje le teh…

Smo štartali z motorji s kolegom in mojim takratnim dekletom na mesečno potovanje po tej zanimivi državi ki je precej sprostila muslimanska pravila…

Pot nas je vodila po bivši yugi v Makedonijo, kjer nas je zanimalo Dujransko jezero, kjer smo si dali dva dni počitka in naprej skozi Grčijo na rob Bolgarije in čez zaliv s trajektom v Turčijo. Ta severni del Turčije je še vedno nazadnjaški in slabih cest …Ludje preveč preprosti in so dajali občutek nelagodja s svojimi zdelano mrkimi in primitivnimi pogledi…Saj takrat smo jih tako doživljali po prvem vtisu, ki je ponavadi vedno zavajajoč…

Pa vendar, ko smo se ustavili na čik pauze vsake uro-dve ob cesti, so nas iz bljižne hiše pogostili, kar na cesti …ali ženske s pokritimi obrazi ali pa otroci, ki na pladnju prinesejo kavo in rakijo, ter še včasih kakšno pecivo ali sadje… To se nam je venomer dogajalo in kasneje sem izvedel, da so nas tretirali, kot popotnike (kar ne vsakega ) in da jim to vera narekuje. Danes sklepam, da so nas tako ocenili, ker smo imeli kožna obrabljena oblačila z starimi škornjčki, ter opanke kar postrani obešene na motor in in desko za rezanje zelenjave… Skratka sigurno nismo delovali, kot šminkerji, ker je bilo tudi očitno da več spimo na tleh kot v motelih…Skoraj, da smo to že izkoriščali…

Ker je kolega blondinec z dolgimi lasmi je doživljal neverjetne poskuse žicanja od strani moških. V kavarni, kjer so itak sami moški so se prav vsi, (sami domačini ) kot po komandi s stoli vred obrnili proti nam, kot bi bili na predstavi v kinu. Kar štirje natakarji so obkrožili kolega in ga, kot žensko koketirali z noro željnimi pogledi… Sem mislil, da bom padel v smeh, pa se nisem upal. Eden mu je nežno popravil pramen las. Ne morete si predstavljat takšne situacije, kot jo je kolega doživljal. Še sreča, da je flegmatik in ni reagiral na nek žalni ali agresivni način… Dobili smo zraven kave tudi še rakijo, ki je nisva naročala in tudi vse skupaj niso hoteli zaračunati.

Ko smo odhajali so šli vsi ven za nama in kolegu nekaj »dobacivali« v ljubkovalnem stilu. Ko se odpeljeva mu pošiljajo ljubčke po dlani… Dragi moji to niso bili dva ali trije …celo selo ga je žicalo. Ne vem če vam je znano,da so 80% Turkov analno nagnjeni tudi na moške, kar ne pomeni , da so homoseksualci…

Že doma so naju opozorili, da bo imel probleme z blontnimi lasmi, ki jih neverjetno privlačijo, sam ni se nama pa sanjalo, da na moške tudi tako izrazito reagirajo…. To smo doživljali tudi med vožnjo, ko so mu iz avta trobili in z ustmi nakazovali ljubčke. Moram poudariti, da to ni bilo perverzno in ne nasilno nastopanje, pač pa preprosto žicanje, kot mi delujemo do žensk …recimo, ko smo bili vojaki in potrebni… Niso prestopili mejo na nek nasilni način. Iz avta so med vožnjo ponujali pivo, cigarete, čokolado …težko smo se navadili na to zvrst nadlegovanja.. Moram poudarit, da je bilo to na primitivnem delu Turčije, kjer skoraj ni turistov, proti mestu Izmiru in še nižje, kjer so konji , kot v srednjem veku , še vlekli vprege in so ceste vse posrane od fig…Samo potovanje po teh cestah je bilo počasno in naporno.

Zvečer smo se napotili v disko in šele tam smo imeli …oziroma… je imel probleme najin kolega (z mano je bila punca ). Sami moški razen pet-šest po moje kurb, ki so nas spravile na plesišče. Kolega sta dva turka dala v sendvič in plesala gledajoč ga ljubkovalno v oči, ko na dekleta in mojo, ki so bila mlada in čedna …sploh niso registrirali… Kolega se ni upal niti na stranišče. Vse je ostalo na toleranci samo žicanja, kar je kolega že dojel, da če ne odreagira nazaj se nič ne bo zgodilo… Pravi kolega, da sedaj razume punce, ko fantje tako težijo… To se je dogajalo bolj ali manj ves mesec , le v bolj razvitih krajih bolj diskretno…

Kar je kolega kupil je dobil z neverjetnim popustom na nižje od polovice in častili so ga nenehno kot p..ko. Sem bil kar malo zavidljiv, ko mene nihče ne šiša, še bolj pa moje dekle, ki je bila temnih las, kot domačinke.Kolega se je začel zabavati in to okoriščati, da je vse kupljeno dobival skoraj zastonj tudi po restavracijah je nekdo kar plačal in od daleč pomahal…

Kot zanimivost je tudi, da se moški kopajo v kratkih hlačah in srajci …ženske pa v komplet dimljah in nekatere tudi z ruto na glavi. Teh ne boš srečal, ker se skrivajo v svojih kotičkih obale, da ne motijo turiste. Z agencijo sigurno tega ne boš videl. Reševalec je tudi komplet oblečen z nogavicami in čevlji in ne verjamem, da bo to snel, če bo potreba po reševanju utopljenca…

Še ena zanimivost, ko pri nekom prenočimo in jaz pojamram, da me skrbi za motorje, ki bodo parkirani na odprtem … Šef penziona , pokliče mulca in ta si pogrne dekno in spi ob mojem motorju, kar sem se prepričal ob sedmih zjutraj.

Turki so preprosti in naravno inteligentni. Namreč , če tudi ne znajo jezika neverjetno hitro dojemajo kaj hočeš od njih. V bistvu je to čustvena inteligenca.Po evropi, kjer ne govorijo angl. jem težko dopoveš, kaj bi rad od njih. Turki te pa ssrcem poslušajo in vedno najdejo željeno…V Franciji sem hotel naročat čaj v nekem kafiču, ko se mi po daljšem trudu dopovedovanja, kaj si želim pridruži turk in me po hrvaško vpraša kaj bi rad naročal. Nato prevede naprej… Pove mi, da govori 6 jezikov in ima 3 razrede osnovne šole…kar sproti se uči kjer koli že je. Sam nisem za jezike in se jih težko učim. Sestra je živela s kurdom , ki se je v enem letu naučil perfektno slovensko, na dopustu na hrvaškem v dveh mesecih (tolk časa sta poleti na morju v Vrsarju kjer ima tudi sestra prikolico v FKK kampu ). Govori tudi italijansko, nemško, angleško…in vse to perfektno tudi slovnično, kar se je vse naučil verbalno. Njegov brat ki je bil na obisku mesec dni (oba kot muslimana v FKK, tako da niso tako zadrti ) ko je že razumel in osnovne besede povezano govoril, pa naš jezik bi naj bil izredno težak.

Nekje na poti proti Antaliji v sami pustoši mi odpove kardanski del, ki poganja zadnje kolo. Nikjer nikogar. Moj kolega je peljal naprej, če bo kje dobil (na pumpi ) nekaj orodja, da snameva kolo in pogledava kje je problem…Ko sva ostala s punco sama, je mimo prišla ob cesti mala čreda ovac in gonič star kakih 70 let, ki stopi do naju in vpraša z rokami v čem je problem. Neverjetno, kako je razumljivo govoril, četudi ne razumem njegovega jezika. Z rokami mu nazaj razlagam in kažem okvarjeni del motorja, ko obenem razprostiram tisto nekaj orodja, ki ga imam s sabo. Čoban vzame 13 ključ in brez besed pomaga razdirati zadnji del motorja, kot da to počne že vse življenje. ..

Moje dekle smešno leta za ovcami, da jih obdrži na kupu. Postavila sva že prej mali šotor za dva, če bomo tukaj prespali, kot je že itak kazalo .Obenem je dala vodo na plin za kavo. Koze, ki so bile med ovcami bi kar pojedle šotor, če jih nebi vmes stalno naganjala stran. Z zamazanimi rokami od olja iz kardana, pijeva kavo in kadiva malboro (katerega je bil zelo vese in sem mu podaril 2 škatli ) Čoban je bil tako preprosto simpatičen, in neusiljeno uporaben, da sem prav užival v njegovi pomoči in družbi. Ugotovila sva, da je zlomilo kardansko os, ker sem bil preveč naložen z ogromno boršo kupljenih cot za dva na zadnjem prtlažniku, ki je ročno narejen štrlel daleč raztegljivo navzven, kar je povzročilo vzvodno težo na zadnje kolo, ki je po slabi luknjasti cesti nabijalo kolo in obremenjevalo kardan, da se je zlomil na polovici.

Kolega pride nazaj s kompletom gidor, ki jih nisem rabil več in jih odpelje nazaj na oddaljeno pumpo, kjer mu jih je brez besed posodil šef pumpe. Gidore so bile švedske profo in zelo drage, da ne vem, če bi jih pri nas kdo posodil, kar tako v zaupanje. Turki so naju naju stalno presenečali in to še zdaleč ni bil konec…

Tukaj vsi prespimo tuhtajoč kako bomo to rešili. Kolega je imel preslab motor, da bi naju privezal in šlepal. Zjutraj zopet pri kavi pripelje in ustavi pri nas policijski kombi in pristopita dva policaja vprašajoč, če imamo kakšen problem. Čoban jima razloži okvaro (ki je tudi tukaj na prostem prespal z ovcami in kozami ) policaj pa pokaže eno hišo daleč na hribu in reče, da je tam doktor bmw… Turki rečejo za vsakega strokovnjka, da je doktor. Kako do njega ?…skomignem z rameni.Policaja pokažeta z roko, da počakamo in se odpeljeta proti tisti hiši…

Po eni uri prideta nazaj in še velik močan moški na staremu BMW-eju letnik 50 in komaj 250 ccm. (Sam sem nekoč imel že tri take ) .Zraven je imel debelo vrv s katero me priveže za vilice, ter počasi vleče k svoji delavnici. Policaja naložita vso mojo opremo in mojega dekleta.

V kleti je res imel delavnico polno delov vseh vrst motorjev …le niti kosa Bmw-ja nisem videl in me je že zaskrbelo po čemu in zakaj je doktor Bmw-jov???

Močan možakar sproščeno prvo da na plinski raženj nekaj kosov mesa in reče »koza«. Nasmejim se in ponovim, besedo , češ da mi tudi tako pravimo kozi. Moji punci rečem naj vzame ključ 12 in odvije vijake za torbe… Ja ona tudi »šraufa« z mano …le turkom to ni bilo všeč. Namreč doktor poskoči in ji odvzame ključ, češ da tega ženska ne sme počet. …Ja pozabil sem, da muslimanke še osla ne smejo jahat …kaj da bi razstavljale motor. Resnično je bil užaljen z njeno gesto in pokliče svojo ženo, da je pelje gor v njihovo družbo, kar bom potem omenil…

Pečeno kozo podeli z nami in ponovno da na plin še nekaj kosov.Podeli nam z kruhom meso in nalije nam rakijo v velike kozarce ter dolije vodo. Ni mi bil ukus tega šnopsa všeč, ker je imel nekako parfurmiran vonj…in ja jaz itak nisem pristaš nobene pijače … kolegu je bila všečna.

Deda začne razdirati zadnji kardan.To je počel hitro in z lahkoto, da je bilo očitno , da je to že počel. Razloži mi da pozna te motorje, ker jih servisira policiji, ki ima prav te starejše tipe…Vzame ven zlomljen kardan in odide nekam z njim na svojem starem Bmw-eju. Vrne se čez eno uro in odloži zavarjen kardan rekoč, da se mora naravno ohladit in, da bomo zopet jedli in pili ta čas, ko se hladi. Neverjetno je bil gostoljubljiv, ko pride iz hiše še moja punca in pravi, da ima posrečeno radovedno družbo samih punc s katerimi sedijo na tleh in kadijo kot turki , ter , da rabi še škatlo cigaret..

Z nami je bilo še nekaj radovednih ali sorodnikov, prijateljev ali sosedov, ki jih je prav tako gostil doktor… sama prijazna družba radovednih in preprostih ljudi. Je pa nekaj pokvarilo za trenutek to harmonijo. Eden od najbolj revnih prisotnih me prosi za ogenj in mu dam zipota. Ne vrne mi ga in se potuhnjeno vsede daleč v kot, ter se dela francoza, ko mu kažem, da mi vrne zipota… ne reagira. Nasmejim se in mu požugam s prstom, ter pokažem z roko, da ga naj ima… Čisto nor od sreče se mi prisede in kar prižiga. Gazda vidi in mu ga odvzame, češ da je ta malo čuden in naj mu ne zamerim. Sam gadam tipu nazaj, ki se je skoraj razjokal…To je bilo doktoru tako všeč, da ni hotel 100dm, ki sem mu jih ponujal. Rekel je le, če se lahko malo pelje, ker je nor na BMW-je. Kaj naj drugega kot da mu dovolim, čeprav mojega motorja in dekleta ne vozi nihče drug… (no ja tudi »šraufa ga običajno ne nihče …razen mene . Pravijo, da vedno crkneš na svojih principih..)

Ravno je začelo deževat, ko se usede v sami srajci in odpelje kot furija… S kolegom se s skepso pogledava.?

Ko pride nazaj ves ushičen od sreče kot otrok, ( kar so itak vsi turki )i… se njegov 15 letni sin oblače v jakno ves tresoč se od vznemirjanja, da bi se tudi on peljal… To nisem mogel riskirat in mu odklonim, ko mu oče pripelje rahlo klofuto v odgovor… Vedite, da v Turčiji ni potreben izpit in lahko vsakdo vozi, če pa narediš prekršek te pa čaka dolgi zapor v enem najslabših zaporov na svetu kjer te bodo še nategnili potrebneži. To Turki vedo in je bolj močen atribut, kot sam ispit.

Slovo je bilo ganljivo z objemi in pustil sem jim wiski, kot darilo. Vedite, da bi me doma tak defekt stal več kot 1000dm…Sploh sem pa imel še eden tudi težak defekt iz istih razlogov …zaradi obremenitve zadnjega dela. Tokrat sem zadevo tako omilil, da sem dal veliko boršo polno nakupov na zadnji sedež in punco sedet nanjo. Si predstavljate kako visoko je sedela nad mano …drugače ji je pa bilo bolj udobno… ta dan je deževalo in smo prespali v »king restoran« kjer nas je domačin prvo častil z obilno ribjo pečenko za večerjo po dva piva in po dve kavi ob njegovi družbi … po moje spet na račun kolega D

Tukaj je center obalnega turizma in ostanemo nekaj nepozabnih dni v družbi teh domačinov podobnim srbskem gostoljublju…od tu smo nadaljevali pot po obali proti Izraelu…

Vsem vam priporočam Turčijo, ki je neverjetno blizu človeka, kar te v začetku moti, ker smo pri nas navajeni, da je prijaznost z namenom…ko je tam to preprosta logika odnosa sploh do tujca in popotnika, ki je sveta oseba,kot mi je dejal eden od njih…

Če kdo želi po tej poti mu lahko dam vizitko od gostiteljev, ki so zatrdili, da bo imel vsak motorist poseben popust. Turki so vsi po srcu motoristi…

Prenočitev ob cesti v Turčiji...

Prenočitev ob cesti v Turčiji…

Pumpa v Turčiji...leta 1997

Pumpa v Turčiji…leta 1997

Priporočam...prenočišča na obali...

Priporočam…prenočišča na obali…

Ta telefonska po mojem še sedaj dela...

Ta telefonska po mojem še sedaj dela…

Bela voda... Pamukale...

Bela voda… Pamukale…

Turški grobi asfalt žre gume... če padeš...

Turški grobi asfalt žre gume… če padeš…

Takole naložen + sopotnica

Takole naložen + sopotnica

  • Share/Bookmark

demenca..?

Demenca je osebnostna impotenca…

  • Share/Bookmark

Življenje..?

Življenje nastavlja vsem iste pasti …le različno se iz njih rešujemo…s tem, da se eni kar  vdajo…

Življenje je kot loto …enkrat izgubiš…drugič dobiš… V obeh ne smeš preteravati in pasti v odvisnost…

  • Share/Bookmark

ne sodi…

*Ne sodi sadež po najmanjšem plodu.Velik plod te nasiti, iz majhnega pa lahko zraste večji…

  • Share/Bookmark

pomni…

Ne upaj, da bi videl boga …boj se da on tebe ne vidi…

Žalostno je ,če se na tvojih napakah učijo drugi …sam si pa imun…

Evolucija je delo angelov …revolucija pa človeka…

Trpljenje nas uči življenja…

Ne hrani nikoli ničesar za neke posebne priložnosti, ker vsak dan v tvojem življenju je poseben!”

Če se znebiš vseh demonov …izgubiš tudi angele…

  • Share/Bookmark

Kompleksi..?

.Verjemite, da samo zmedenega lahko nekaj zmede, jezljivega jezi, prizadetega prizadene Miselni pogojni refleksi samoobrambe neznanega, nerazumnega so plod vzorcev okolja , ki si ga bil deležen od otroštva. Imenujemo jih tudi kompleksi.

  • Share/Bookmark

Država ..državljani..? *

- Kolk smo vredni v svoji državi … tolk se počutimo siti in zdravi..? ali še bolje; -Kakršni so od nas izbrani …temu primerno se nas ceni in hrani…

-Državljani se imamo radi, iz primera, ki nam ga dajejo v vladi…

  • Share/Bookmark

HM..?

Če pogledaš svet

se poraja vprašanje

je vredno v njem žvet?

Kar je enim vredno,

je lahko drugim bedno.

Kar je enim ljubeče

je drugim lahko boleče.

  • Share/Bookmark

prijatelji..?

Prijatelji so obliž, ki ga rabiš, če krvaviš…

  • Share/Bookmark