Aco Ferenc – en passant

Takoj pri vstopu

me očara tvoj nasmeh

s katerim mi postrežeš

kristalni kozarec z vinom

Pod mizo mi

dotikajoč s kolenom

diskretno obetaš

da ne čutim piš mraza

odprtih vhodnih vrat

Ne moti me

kasnejši prehlad

ko golo opit na tebi trdim

da imel te bom večno rad

Moti me, ker mi obljube

prihajajo v navado

in lažem tudi pijači

Nenehno ji govorim

da se zadnjič ljubim z njo

da slednjič res jo zapustim

Ta vnos je bil objavljen 21.02.2010 01:12 in je prikazan pod moja poezija. Vse odgovore na to objavo lahko spremljate preko tega vira RSS 2.0. Tukaj lahko pustite odgovor oz. trackback.