en passant

Ne moreš zbuditi tistega, ki se pretvarja, da spi…

Arhiv za November, 2010


HAIKU … ( zima )


željna topline

pušča vlaga na steklu

ledene solze

  • Share/Bookmark

Sladko grenki spomini …


Listam album, ustavim se pri sliki, na kateri moj pokojni koder na zadnjih tačkah stoji ob meni. Spomini na najino druženje me preplavijo.

Rad si se vozil ob meni v avtu, in čisto obnorel si od veselja, če sem vzel čelado v roke, ker si vedel, da sledi vožnja z motorjem. Sedel si spredaj na rezervarju med mojima nogama, kjer ti ni pihalo od pleksi vetrobrana, še raje si stal v kožni torbi ob strani in ni te motilo, da so ti ušesa med vožnjo plapolala, kot zastavi v vetru pri stotrideset km na uro. Divje si vso pot lajal na okolje in prepočasne, ki sva jih puščala za sabo … Ko ti je glas že zamrl, si še vedno odpiral gobec in lajaje hlipal. Težave si mi delal skozi vasi, kjer so se za nama vsuli spuščeni vaški psi, kot da si jih zbodel z lajanjem. Bil si zvest prijatelj in odličen čuvaj. Puščal sem te pred trgovino na sedežu motorja, šavsnil si vsakogar, ki se ga je hotel dotikati, ali te pobožati po tvoji kodrasto zlati dlaki, ki sem jo moral redno kopati, česati in občasno striči, česar nisi maral in ni bilo poceni. Bil si, kot jaz, ponosno aroganten, nisi maral družbe klateških psov in ne dotikov in ne hlinjenja ljubezni do živali, sploh, če jih vsiljivci sami niso imeli. Rad si imel borovničev sladoled, ki sva ga lizala skupaj in ti si vedno hitel, da bi dobil še mojega, vsaj kornet. Na motorju sva prevozila vso Evropo in še več; … od Turčije do Nordkappa. S pregretim srcem se spominjam nate, kako si me čuval ne da bi me zbudil, ponoči na parkingih ob avtocesti, ali kar nekje ob lokalni cesti v spalni vreči, ker nisem dobil prenočišča zaradi tebe, če že nisva vozila v pozno jutro. Vedno, ko se nama je kdo nepoklican preveč pribižal, si me opozoril s tihim režanjem, da me ne bi zbudil, ker si vedel, da sem utrujen in potreben počitka. Ob tebi naju nihče ni mogel presenetiti. Strese me ob spominu, kako naju je zeblo na vrhu Andore, me nasmeji, kako sva jedla tiste dolge štruce v Parizu, porcije obema ljubih čevapčičev po stari Jugi, v Grčiji premasten kebab, ne pozabim, kako zoprno nama je pihalo na Azurni obali, da si bil prestrašeno potuhnjen v torbi. Sneg naju je presenetil med Alpami v Švici, motili so naju pogledi čudno prijaznih v Amsterdamu, kjer sva se zastonj peljala na mestnem tramvaju, občudovala sva valček na Dunaju. Se spomniš svojega lulanja na mostovih Varšave, in nore zabave na moto zboru pri Budimpesti, kjer naju je na poti prestrašil vojak s puško, ko sva hotela ob grmovlju na njegovem poligonu odtočiti? Imel si slabo vest, ko so nama sredi dneva v Španiji z motorja ukradli jakno, spalno vrečo in čelado, ker sva v trgovini iskala novo ovratnico zate … Kako so ti ploskali Bosanci, ko si hodil po zadnjih nogah! Blatno jezero naju je napikalo s komarji, obenem pa sva doživela romantiko ob violini pri kosilu, ko sem želel naročiti toplo govejo juho in sem natakarju glasno mukal zanjo … ta je mislil, da hočem mleko, dojel je šele, ko sem mu rekel; … “Kauboj supe”… Na Portugalskem sva se sprehajala po starih graščinah, ki jih je povsod polno in si ti nervozno njuhal krvavo zgodovino takratnega tlačanstva. In končno vidim trenutke najine največje sreče … na Kanarskih otokih, ki se imenujejo po vas (psih), kar malo kdo ve. Ni ti bilo slabo v štirih dneh stalnega škripanja in guganja med vožnjo na Atlanskem oceanu s trajektno ladjo, ko sem jaz dva dneva na prazen želodec samo bruhal. Tam sva novembra in vso našo zimo tekala bosa po vroči vulkansko peščeni plaži, ti v družbi rodovniškega psa, ko sem jaz na obali z njegovim lastnikom cele dneve v kavarni igral šah in so nama natakarji stregli zrezke pretiranih dimenzij iz sveže nalovljenih tunov. Ni čudno, da so tam domačini nadpovprečno debeli. Moram omeniti, da si bil prav zoprn, če sem imel na turneji s sabo ljubico. Vse si jih vzljubil in mi kazal zobe, ko sem se stiskal k njim, zato si pogosto moral spati izven šotora. Bil si bolestno ljubosumen, ti žival neumna. Vozila sva se dneve in noči po dežju in peklenski vročini, skupaj obedovala jetrene paštete, ti brez česna, ker si že njegov zadah sovražil. Edinokrat ko sem te pustil samega doma, si me resno ujezil in tvoja sreča, da te nisem mogel priklicati in najti, ker bi ti jih pošteno naložil za tiste tri kupe v dnevni sobi, ki so mi dopovedali, da tega ne smem nikoli več ponoviti. Hudo me je prizadelo, ko te je ugriznila tista grda zver, da sem te jokaje nosil k zdravniku, ki ti je z mnogo šivi zaprl raztrgano tkivo in sem vso noč prebedel ob tebi v strahu, da te bom izgubil. Še dolgo po tistem, skupaj petnajset let, sva prevozila neskončne kilometre, nažrta praha in izpuhov, ki objemajo ceste, napita z vetrom, dežjem in soncem. Povsod si bil vesel in prijetno zapažen … Spomninjam se, kako si mi od malega ležal v naročju, vsako jutro ob kavi in branju časopisa, kako si me drzno oblajal, če si bil lačen ali žejen in alergično kihal ob dimu mojih cigaret. Fen si sovražil, da si ves dan obračal glavo stran, in te nisem mogel priklicati, če ti nisem dal pasjega kolača. Domišljavo si tekal ob meni po kamniti ploščadi Dubrovnika, kjer je bilo drugim psom prepovedano. Tja sva skočila s Korčule, kjer sva pogosto kampirala. Gola sva se kopala v Koversadi pri Vrsarju … tam nekje sem te rešil pred noro mačko, ki je nisi prestrašil s svojo zblefirano glasno pojavo … Prijatelj, nikoli te ne bom pozabil, četudi imam sedaj drugega družabnika, ki pa se boji motorja, le avto ima rad kot ti. Danes bi lahko imel še družbo otrok, kot si jo imel v svoji mladosti, a otroka je usodna nesreča za vedno odvzela. Sedaj jih imam več, z osebo, ki si jo tudi ti od vseh imel najraje. Ti si že takrat vedel, da bova za vedno skupaj, ko si ovohaval njen povečan trebušček.

Morda se še snideva, tam kjer si sedaj, o tem ti veš več … jaz lahko samo želim in upam, da si spet v družbi z najino ljubo Matejo in da se vama bom pridružil, kot mi bo presodil čas.

  • Share/Bookmark

Bodo izkopi premoga pod Šoštanjem ?..


Seveda, kje pa naj bodo, največje zaloge so ravno po Šoštanjem, Topolšico, Ravnah in brez dogovora za te zaloge bi bil plan o novem bloku TE nesmiseln. Tukaj pa da svoj “da” politika naših izbrancev v občinah …o tem ni dvoma, zato  so sumi o prodaji teh krajev upravičeno realni.

Itak so že davno z izkopi že pod Šoštanjem, (levi breg.Le da tokrat ne kopljejo premoga po starem knapovskem principu na ogromne  površine po principu čel in zajbranja, ter  miniranj  v strop,  kar je povzročale takratne ugreznine in pogubo Družmirja, kjer je sedaj še samo jezero. Tokrat z mehansko hidravliko kopljejo bolj na ozko po etažah, kot to počne črv, da se mu zemlja ne vdre na glavo.

Verjamem, da bodo začeli zelo globoko pod površjem zemlje  in se pomikali proti skorji, tako da bodo spodnje luknje zalivali z pepelom, katerega nihče ne omenja in ga vsebuje  v Velenjski lignit več kot 60%, kar pomeni pri izkopu 5 milijonov ton letno ( kot se radi pohvalijo ) … več kot 3 milijone pepela, kar je tudi abnormalni koncetrat onesnaževanje okolja in se nikjer ne omenja, kot da ne obstoja ta ekološko sporen posledični produkt, ko vsebuje razpadli radon, ki je vedno blizu premoga in se sproži šele pri izgorevanju v pečeh elektrarne in se razprši po dolini iz dimnikov: Verjamem celo da bodo v zadnji fazi odkopavanja kopali tudi pod samo elektrarno, ki bo potem itak odveč…

Tokrat pa je premog res poceni, ker ne bo odškodnin, oziroma odkupov nepremičnin za tam bivalne, kot je bilo to v Družmirju, da se sploh ni splačalo delati izkope. Strategija je hinavsko naravnana in strateško lukava, ugrezanje bo trajalo dlje, kot izkopi in ne bo več ne firme in ne odgovornih za posledice, ko bodo posledice očitne.

Ja, tokrat bodo res služili čiste dinarce na račun  krajanov, občanov in nas  plačnikov elektrike in obenem po drugi strani bo trijumfirala mala grupica politikov, tajkunov, ki bodo    krepko obogateli.

Podobno, kot v krajih, kjer so kopali svinec,  uran in ni več možno zdravo živeti, ko obenem vse stagnira in nikogar tamkajšne več ne zanima.

… Da nimajo politiki in kapetalisti srca in dušo za narod, je več,  kot očitno v  Ttrbovljah, kjer nikakor ne morejo dokazati, da že več kot pol stoletja  ( ne) živijo živi na svojem britufu, da si sami menjujejo rože … kjer je biotika že dolgo pod minimumom življenskih pogojev in počasno boleče umiranje  že pravilo vsakdana v vsaki družini…

Povsod, kjer smrdi in se očitno od sdmrada kadi ali izteka  … ne morejo krajani doseči popolnoma nič, ker so vse odgovorne institucije v istem koritu kapitala in jim je prav malo mar za obolenja in žrtve.Ker so tako zasvojeni s kapitalom, da verjamejo, da se njim ne bo nič zgodilo.

S tako logiko je umrl tudi eden od  županov v Šoštanju in zdravnik … oče sedanjega, ki je dobro poznal Šaleško dolino in obolenja tamkajšnih krajanov, ko jim je vseeno trgal bolniške, da so simulanti.

Resnica tolk boli, da o njej nihče ne spregovori in nas je rajši samo sprenevedanje, kot tudi rinjenje v svojo škodo, da bi ja tudi sami nekaj cvenka iz teh dogajanj iztrgali.

Točke v ustavi pa so nesramen posmeh v obraz in demokracija masovno zavajanje …

Poslanec in župan Trbovelj je zanimiv človek, ki se tako vneto bori za pravice malega človeka v parlamentu …  obenem pa  živi v strahu pred napadom resnice, da nosi orožje s sabo v bran ?

Vsi taki veliki posli imajo velike žrtve z dolgoročnimi posledicami in lobiste z velikimi profiti, ki posesajo vse, ter ubijejo biotiko, kot moderne ribiške ladje po dnu morja,…

Kopali bodo trideset let in pogrezalo se bo počasi 50 let, vse vmesne želje po odškodnini za neke razpoke bodo le iluzija za kar bodo skrbele pravniške sfere in advokati lepo služili … Strokovnjaki bodo trdili, da niso očitni znaki ugrezanja dokazljivi in sodišče sodilo do smrti tožečega, kot v Ajhovem …

Včeraj, na Tv, je bilo lepo povedano, da so vsi odgovorni za tako stanje sigurno  v navezi s koristmi, in da lobirajo politiki z kapitalom ali obratno, ker  jih le ta lahko drži nad vod,  in da  mi izvolimo neke lojalne izjeme … je le farsa za naivne ovce.

Seveda vedo, da rabimo delovna mesta, in saj minimalno  poskrbijo za zdravstvo, zdravila in pokope bedakov, ki tako ponižno garajo za drobiž in umirajo za enih prestiž.

Nikoli ni bila politika, kapital in  sistem naravnan za dobro ljudi, zato so bile revolucije, ki pa so spet ispadle prinesle isto …

Jaz sem zalajal in karavana pelje naprej.

  • Share/Bookmark

aforizem … ( esenca)

***

Če ne razmišljaš quattro, ne dojemaš hibridno … si “šajterga”.

  • Share/Bookmark

Haiku … ( božični )

***

pod jelko

darila otrok

v limitu

  • Share/Bookmark

Mile kazni za pedofile ?..

***

Danes preberem v časopisu, da je v Nemčiji dobil duhovnik za 155 spolnih nadlegovanj 7 let zapora.

Se vam zdi to zadovoljiva kazen?

Jaz menim, da je absurdna in da je za umore prestroga v primerjavi z njimi. Za silobran dobiš mimogrede 10 let, pa žrtev ne trpi več? Sto petinpetdeset  otrok je  za vedno prizadeto in vso življenje nosijo v sebi živo rano spomina na tisto gnusna ponavljajoča se dogajanje, ki so se nekaterim dogajala celo leta …

Ljudje smo že itak občutljivi, nasploh v ranih otroških letih nas spremljajo slabi in dobri spomini za vse življenje in ne samo spominjajo … vplivajo na  naš razvoj, ki se odraža v vseh sferah nadaljnega razvoja in boleče nadaluje še v globoko starost.

Sprašujem se, kako še ti otroci in kasneje starejši lahko sploh komu prijaznemu  kaj zaupajo, kako lahko spletejo normalno družinske odnose in nenazadnje kaj doživljajo ob srečanju s cerkvijo, ki je povsod prisotna s svojimi verniki, ki prav tako mežijo in se ne odzivajo na te množične grehe njihovih pastirjev, ki jih preveč očitno najbljižji Bogu skrbno branijo in ne obsojajo, kot enega od največjih grehov.

Obratna  ironija je njihovo prizadevanje v prepoved splavov … naspram teh dogajanj, češ da se dela odvrženim otrokom krivica ?..

Meni je največja nerazumna dilema, da v taki masi ti Bogoslužni, globoko “verni” ljudje, katerim njihovi  verniki  padajo na kolena, ker jim verjamejo da jim lahko dajo odpust grehov pred Bogom … nimajo straha pred  njim in se ne bojijo Njega kazni ?

Zatorej, ali hlinijo svojo vero?

Ironija je tudi, da bi ti ljudje v zaporu bili resnično v celibatu in onemogočeni za svoje pokvarjene nagibe, obenem bi pa bili resnično predani Božjem služenju …jim je potem  zapor sploh kazen?

Sedem let za 155 prizadetih?

Jaz menim, da je te ljudi psihološko umoril in da  je to huje, kot sama smrt, ker pravzaprav preostanek življenja ti prizadeti itak umirajo v sebi, ker  verjamem, da stalno podoživljajo tiste ogabne  trenutke, ki so verjetno pogojeni tudi s samo vero … so jim otroci verjeli, da je to sam Bog zahteval od njih ? Kajti na Irskem in nasploh je največ tega dogajanja v domovih za otroke brez staršev, kjer so jim vcepljali vero od malega in počasi razvijali odnose, ki so otrokom lahko bili samoumevni, normalni. Si predstavljate njihovo današnjo agonijo, glede tega?

Verjamem tudi, da so se pedofilsko podobni združevali, izmenjevali “izkušnje” in te otroke med sabo podajali. Ostalim duhovnikom, ki so slutili ali celo vedeli kaj se dogaja, pa je bilo tako dogajanje tako ostudno, da niti misliti (ali niso smeli? ) … niso hoteli o tašni svinjariji v njihovem okolju.To se je dogajalo desetletje ne da bi prišlo na dan, kako se da to razlagati? Verjamem, da podobno, kot v Nemčiji med vojno taborišča, ko nihče ni hotel vedeti in verjeti, čeprav je že smrdelo iz dimnikov v okolje.

Zakaj tako pestro pišem o tem, kot bi užival v tem?

Zato, ker je treba o takih svinjarijah naglas ne samo govoriti, dreti se je treba, da se bojijo ostali popačenci, ki jih ta hotenja lovijo, da se nihče ne upa več stegniti svoje roke v mednožje nebogljenih in da je strah pred kaznijo močnejši od  njihovega poželenja.

Na vse … direktno na  samo cerkev, Papeža, je treba pokazati s prstom in na sam  Vatikan, kajti o tem ne moremo kar močati, kot nekaj, kar nas se ne tiče in se pač dogaja drugim …

Apeliram na vernike, da reagirate v svojem religioznem okolju po svoji vesti zaradi svojih otrok in na glas vprašate zakaj ne odreagirajo odgovorni ostreje do svojih izopačencev, ki še vedno pridigajo v odročnih krajih, kjer so še bolj verni naivneži in še bolj nebogljeni otroci. Dobro vemo, da se pedofil nikoli ne bo odrekel svojim nagibom, ker je, verjamem to bolezen uma in telesa, ki se mu ni zmožen sam upreti.

Celotna družba in sam pravni sistem mora ostreje in konkretneje odreagirati in onemogočiti, kaznovati te ljudi, ki uničujejo duše …Vsak najmanjši sum mora biti odreagiran in bolnik odstranjen, da ne dobi ponovne  prilike za svoje grdobije…

Se strinjam da rabijo strokovno pomoč in ga je treba zdraviti, izolirati.

Pri vsem tem me še najbolj moti, da so večina vernikov bolj pripravljeni verjeti v Boga na račun teh otrok, kot verjeti v sam njih čin in posledične duševne  bolečine, za katere ni zdravila, teh sedaj že odraslih otrok in tistih, ki se jim to še dogaja in se še ni izvedelo, ali pa se jim še bo …

Molka in bezbrižnih se je treba bati bolj,  kot nesramno predrzno glasnih !

Amen!

  • Share/Bookmark

Slovenci maltretiramo otroke in ženske ?..

Nenadoma takšen bum okoli tega, le kdo se je sedaj nenadoma spomnil, da se to dogaja našim ženskam ? … ja madona, če je tolk zapitih ( baje več, kot polovica Slovencev ) …v naši mali državici, da ne omenjam vsak dan v povprečju dva samomora, ki so verjetno tudi povezani z nasiljem doma… pa res ni kaj za čudit. Vseskozi že trdim, da nas je samo sprenevedanje in da ni nič novega glede  nasilja v družinah, kjer so maltretiranja v vseh oblikah, otrok, žensk in tudi moških, da ne bo pomote, v statistiki so tudi taki primeri, da ne omenjam še nebogljene živali. Res se to dogaja skoraj v vsaki družini, če že ne fizično pa psihično- verbalno.Nismo tako na robu balkana, kot bi si radi blefirali, Slovenci smo prav tako zategli v vzgoji in držimo se nekih strogih načel, kar povedo že sodišča, ki so polna sosedskih sporov, sporov ločencev, žlahtnih sporov dedovanja … Vglavnem pijemo,  izsiljujemo, grozimo, pretepamo in tega navzven ne kažemo, kot tudi o tem neradi govoričimo. To je greznica ožjih odnosov in res so dekleta, ko pridejo v najstniška leta deležna vseh možnih imen in obsodb staršev, če se sprosti in pride pozno domov. To se sam doživel pri svojih sestrah za katere sem bil tudi jaz  maltretiran, če nisem pazil nanje, kot sem imel naročeno. Zanimivo, da nekdo to zadevo ( kdo in s kakim namenom ) da  v javnost in sedaj mediji začudeno sprožajo cele forume debat o takem stanju in kako je to možno ? …  Dragi moji, kot je rečeno, to se dogaja na najvišjem “nivou” naše družbe, kot so mag. in dr. . … da ne omenim, da so tudi ti z maltretiranjem njih samih verjetno prišli tako daleč z izobrazbo. In mi smo popljuvali zatiranje žensk na jugu, in nas moti odnos muslimanov do svojih življenskih  družic? … Seveda, oni to počnejo bolj skrajno in seveda so bolj zatirane, pa vendar verjamem, da se naše ženske počutijo bolj zatirane kot njihove, kajti one poznajo svoj običaj, tradicijo … formo tisočletja, naše ženske pa so pametnejše in tolk svobodne, da jih že sam grdi pogled zatira ? … ja bolj si svoboden, bolj si občutljiv on ogrožen … to je normalna reakcija osvobojenega sužnja in vsakega v novi demokraciji, ker preprosto ne ve kaj bi s to pridobljeno svobodo, zato je tudi nejeverno nenehno izzivamo, kako daleč jo je možno preseči v vseh možnih oblikah, kot tudi v umetnosti…. ko se že onanira na odru kulture… Strinjam se, da nimamo ničesar pošlihtano in da se nismo zmožni spremeniti, je dejstvo, ki ga tudi nočemo priznati : … ne odpovemo se nobeni tradiciji, stari razvadi, odvisnosti, zasvojenosti  … kako se bomo potem sebi, oziroma svojem zapitem, nasilnem značaju. Nestrpni smo do vsega, kar se nas dotika, tika in objema. Smo sebični, hudobni, ukazovalni, fauštni, skopuški in  kogar hranimo mora brezpogojno ubogati, če nas ljubi pa mora vse izdržati, kajti nikomur ne polagamo račune, svoj čas in denar. Ne plačujemo samohranilkam za svoje otroke preživnino in ne vračamo posojeno,  da pa vse odzivne pritiske zdržimo, je vinček pomirilo in Božji žegen. Sicer je pa o nas vse že Rugelj lepo povedal, pa smo se nad njim zgražali, povedal je tudi da ženske izsiljujejo moške v zakonu, tudi z otroki … da potem možje zbežijo iz zakona ali se zapijejo. Ja, ja kr priznajmo si, da smo presneto čuden narod, ki rad vidi slabosti drugih, v tujcih … ne maramo pa, da nekdo nas omenja, kot tudi vice o nas ne. Najbolj me je danes pri dnevniku nasmejala Kresalova z omembo policije in njihove ukrepe v slučaju prijave nasilja v družinah … a ona ne ve, da so ravno policaji najbolj nasilni ljudje in da se njihove družine, pravzaprav nimajo kam obrniti, ker oni svoje med svojimi skrivajo in pokrivajo. No ja, jaz sem se naučil od svojih staršev, da se nasilje ne izide, obratno rodi nasilje in v takih družinah se odnosi zaostrijo, ko otroci odrastejo in se fizično uprejo, čeprav kasneje sami prakticirajo iste odnose svojih staršev, ker drugače sploh ne znajo … to počnejo podzavestno, čeprav se občasno tega zavedajo, kar spet omili pijača. Učitelji menijo, da so otroci nemogoči, kot tudi psihologi, nasploh pedagogi … verjamem, če po svojih otrocih druge ocenjujejo, kajti ravno nad svojimi   ti delajo največje napake, ker jih vzgajajo po nekih institucionalnih vzorcih, po šolskih   prijemih iz svojih učbenikov, kot se uči psa, konja… Če isto prakticirajo v šolah se jim isto odziva, mar ne ? Sevedaoni niso krivi, kr kr pokajo od znanja … Prvo je ljubezen in pridobljeno zaupanje, da ti otrok sploh sledi in ne s komandami in kaznimi, kot je splošni običaj in praksa … ne  upoštevamo, da je vsak otrok pojem za sebe in ne čredni osebek… pa ne bom o tem, ker itak vsi vemo kako je prav, le da je prav težje, kot mahati z rokami in se dreti o pravilih, odgovornosti in dolžnosti … nekomu, ki sloh ni bil vprašan, če hoče življenje in nas imeti  za starše. Grem rajši spat, kajti zmeraj manj imam volje pametovat, ker mi je zmeraj bolj jasno, da govorim neumnosti, ker pamet ni na moji strani. Lahko noč.

  • Share/Bookmark

aforizen … ( debelosti )

***

Ko se ti življenje usede, dobiš usedline.

  • Share/Bookmark

aforizem … ( homo mensura )


Nekdo, ki živi in čuti življenje z odliko, ne vidi drugih z dvojko.

  • Share/Bookmark

Psihograf … ( družbe )

***

ne vidijo te

natakneš jim očala

in se čudijo

  • Share/Bookmark

Haiku …( lapsus deponiranja )


Hrvaško morje

skladišči na otokih

Albanske smeti

  • Share/Bookmark

Haiku … ( božič )


zložena drva

ob okrašeni jelki

čaka star kamin

  • Share/Bookmark

Naključna rima ?..

***

Preden te prevzame Matilda, te obuboža njena botra Hilda.

  • Share/Bookmark

EDINA VERJETNOST…

***

Ko bo luna  nazaj lajala, nas bo politika uslišala.

  • Share/Bookmark

Več jih pade, bolj ploskamo !

***

Berem kritike in krivce za stanje, ki nas obdaja in ogroža naša življenska prizadevanja…

Napaka je v nas samih in sistem, kot tak je  naš posledični produkt.Več jih je bilo, ki so računali na dobit in večina se jih oglaša šele sedaj, ko ni več ničesar za pokrasti. Vsi nosimo krivdo in normalno posledice, ki pa bodo hude in morda res krvave. Včasih se mi zdi, da bi eni radi v tej državi naredili še svojo, da bi v njej zanje delali sužnji …

Sicer nam pa nasploh jamranje in jokanje posameznika bolj leži, kot družna akcija za nek enoten življenski smisel. Še zavedamo se ne, da smo odvisneži od kaosa, ki ga podzavestno iz svoje dedne in frustrirane zgodovine lansiramo v vse možne sfere družbenega dogajanja, da smo razcepljeni v duhovnem in  razumskem smislu na nezdružljive atome, da ne zaupamo niti sami sebi več, ko gre za moralno načelost in dejansko realno stanje, ki ga itak vidimo ozko …  vsak iz svoje lupine drugače in le subjektivno naravnano z bolečino ki ni deljiva in prenosljiva … je pa nalezljiva že v epidemijo…

Počasi padamo, kot keglji pod kuglo meta nesposobneža (politika), ki rad keglja ravno zaradi ropota ubogih padajočih kegljov naivnežev.

Več jih pade, bolj mu ploskamo!

  • Share/Bookmark