Aco Ferenc – en passant

Ne moreš zbuditi tistega, ki se pretvarja, da spi…

Arhiv za Marec, 2012


Doslednost času …

****

Ukinimo praznik dela, oziroma ga preimenujmo v praznik nedela …čeprav ravno sedaj dobiva praznik dela največji smisel, skoraj že, kot muzejska  redkost.

Ukinimo vse in začnimo spet s kamenjem!?!

  • Share/Bookmark

Značajsko hibridna prilagojenost J.J. ….

****

… izrazil ga bom kot aforizem;

V mladosti je bil sam zaveden, na starost zavaja nas.

Mlad je občudoval Tita, tako je spoznal sebe.

Od njega se je učil ponižnosti, hlapčevstva, sovraštva, napuha …  sedaj to nas poučuje.

Lahko zanikate … le tisti, ki se z njim tikate;)

  • Share/Bookmark

Edina rešitev je; … nov Tito…

****

Eno tretjino bi dal za odstrel, drugo v taborišča na prevzgojo … tretja ga že vseskozi  nostalgično čaka;)

… sebe sem že zapisal za odstrel:)

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Modrost je pastir neumnosti … (moj aforizem)

****

… troje ne moreš ne dojeti, ne omejevati ; … vesolje, umetnost in neumnost.Ti se med sabo pojmsko prepletajo … vsi so skrajno nedorečeni, neobvladljivi, nerazumljivi in vendar nam izzivajo in popestrijo smisel življenja.Sam se v vseh treh najdem:)

… lahko se zgražaš, čudiš ali distanciraš … tudi v odnosu   do mojega komentarja  cool

  • Share/Bookmark

Kot meso, ki to ni…

***

Skupina strokovnjakov iz več držav (Nizozemci…) so “patentirali” vega meso, ki ima popolnoma isti vzgled in okus, kot  živalsko meso.Zanimivo je, da bo vsebovalo še beljakovine in druge podobne vsebine kot jih ima meso.

Seveda bodo izdelki v vseh podobnih oblikah, ki se pridelujejo iz mesa,  tako, da bo krvoločna potreba ostala v iluziji, tistim, ki  mislijo, da jo  potrebujejo,  … če se v njih prebudi usmiljenje ali imajo zdravstvene težave, ki jih povzroča sporno meso živali, ki jih pitajo, samo Bog ve s čem.

Sam se veselim prispodob in oživljanja starih časov, tradicije, druženja, piknikov … se pravi  pečenja na ražnju, kar že leta nismo pri nas počeli:) … zanimivo, da pa se nerenim nemesojedom gabi tudi ta prispodoba obredov, pečenja na žaru … kot pravi moj sin.Tudi sam imam pomisleke … sem hinavec, če me privlači tako pretvarjanje … da ješ, čeprav ne ješ.Se pravi da miselno bi, če bi ne …

Kakorkoli in kakor kdo, zanimivo bo in verjamem, da bo marsikoga ta podobnost mesa spreobrnila in se bo odpovedal pokolov ubogih živali  na njegov račun, če bo dobil obljubljeno podobo.

Nazdravimo tem strkovnjakom!

  • Share/Bookmark

Kruh je vsakdanja doza strupov…

Aditivi v kruhu

image

Žito je bilo včasih simbol rodnosti. Imelo je svoje mesto v grbih držav, setev in žetev sta bila pomembna praznika. Kralji so prva zrna polagali v zemljo z zlatimi žlicami … in vsak kos kruha so blagoslovili preden so ga zaužili.

Danes beremo o žitu le v kontekstu podražitve cen s strani proizvajalcev; pšenica je postala najbolj izmaličeno, kemično onesnaženo in življenjsko problematično živilo, uživanje kruha pa je nekaj vsakdanjega. Kot tudi metanje kruha v smeti.

Ali ste kdaj pri nakupu keksov, testenin ali kruha pomislili, koliko pesticidov je v njih?

Žitna semena kemično obdelajo že pred setvijo. Potem jih v rastnem obdobju redno škropijo (proti plevelom in boleznim). Običajno jim proti koncu dodajajo še kemične snovi za pospešitev zorenja in žita na hitro požanjejo. Razvoj nevarnih plesni preprečijo s fungicidi (80 odstotkov fungicidov je rakotvornih). In kaj se zgodi z zrni, preden pridejo na vašo mizo v obliki moke, zdroba, testenin?

Praviloma jih le skrtačijo, s čimer odstranijo malce umazanije, zmeljejo in iz njih naredijo to, kar najdete na trgovinskih policah. Pri kupljenem kruhu pa dodajte seznamu še potencialno nevarna kemična sredstva, ki jim pravijo »pekovski dodatki«. Ti zagotovijo, da je vaš kruh videti lep, se ne drobi, ne suši, ne plesni… Beseda »pekovski dodatki« pogosto skriva tudi gensko spremenjene encime. Uporabljajo jih pogosto, a jih na embalaži niso dolžni navajati. (Sanja Lončar; www. pozitivke.net)

Recept za kruh je preprost: sol, voda, moka in kvas. Takšen kruh se je jedel v dobrih starih časih.

Danes so ena od sestavin kruha tudi raznovrstni aditivi (pekovski dodatki), ki so postali stalnica tudi v drugih prehrambnih izdelkih, zato se nam zdi dodajanje aditivov čisto normalno. Škodljivi učinki posameznih aditivov so dobro raziskani in strokovnjaki pravijo, da našemu zdravju ne škodijo, če jih zauživamo v normalnih količinah. Popolnoma neraziskani pa so učinki mešanic aditivov, ki jih zaužijemo – tako imenovani koktajli. Npr. sendvič z mortadelo (ali salamo) vsebuje najmanj 5 aditivov, če pa zraven popijemo še kakšno osvežilno obarvano pijačo, pa jih zaužijemo že čez osem. Kaj povzroča ta mešanica kemikalij v našem telesu še ni raziskano. Upoštevati pa je treba še, da so v kruhu morda tudi kakšni ostanki pesticidov, mortadela (ali salama) pa je narejena iz živali, ki so bile krmljene z gensko spremenjeno sojo. Ali je potem kaj čudnega, če se vsako leto število alergij, rakavih obolenj in težav s plodnostjo povečuje?

Kaj so aditivi?

Aditiv je vsaka snov, ki se običajno ne uporablja oziroma ne uživa kot živilo in ne predstavlja običajne, tipične sestavine živila, ne glede na to, ali ima hranilno vrednost, se pa namensko dodaja živilu iz tehnoloških razlogov v proizvodnji, predelavi, pripravi, obdelavi, pakiranju, transportu, hrambi in se zato nahaja v živilu ali v stranskem proizvodu živila in s tem posredno ali neposredno postane sestavina živila. Aditivi so na izdelkih označeni z besedo ali črko E in trimestno številko, včasih pa z obojim. Kategorije aditivov za živila so: barvila, konzervansi, antioksidanti, emulgatorji, emulgirne soli, sredstva za zgostitev, želirna sredstva, stabilizatorji, ojačevalci arome, kisline, sredstva za uravnavanje kislosti, sredstva proti sprijemanju, modificirani škrob, sladila, sredstva za vzhajanje, sredstva proti penjenju, sredstva za glaziranje ali lesk, sredstva za obdelavo moke, utrjevalci, sredstva za ohranjanje vlage, veziva, encimi, sredstva za povečanje prostornine, potisni plin in plin za pakiranje.

Kaj pa kruh?

V kruhu so razni aditivi, ki jih peki dodajajo zato, ker želimo potrošniki imeti snežno bel, zelo rahel, okusen kruh s hrustljavo skorjico, ki lepo diši, ohrani svežino najmanj dva dni in je še poceni.

Takšen kruh brez aditivov ne obstaja. Najpogostejši dodatki v kruhu so emulgatorji, ki omogočijo, da se med seboj zmešata dve snovi, ki se sicer ne bi (npr. voda in olje), sredstva za obdelavo moke, s katerimi izboljšajo pecilne lastnosti moke, sredstva za uravnavanje kislosti, konzervansi, nekaterim kruhom pa dodajajo tudi naravne sestavine kot so: sladkor, olje in rastlinske maščobe, mleko, sirotko in jajca v prahu, ječmenov slad (temna obarvanost kruha), kosmiče in semena.

Tina Gajšek (Kalia nasveti, dec 2005): Uvedba valjčnih mlinov je omogočala, da so pšenico ponarejali s šestimi procenti dodane vode. Za to je bilo treba kalček odstraniti, sicer bi se vlažna moka pokvarila. Kalček se odstrani skupaj z lupino (otrobi). V tako imenovanem »oplemenitenem« belem kruhu, ki so mu s kalčkom in otrobi odstranili vitamine in minerale, ni ostalo nič razen surovega škroba. In potem so tukaj še sredstva za beljenje kruha (klorov dioksid), kemikalije za »izboljšanje« moke (benzoil peroksid, kalijev bromat, amonijev persulfat), ki pa kruhu tudi ne prinašajo nič dobrega.

Sanja Lončar pravi takole: Sestava kruha je podatek, ki ga peki niso dolžni zagotoviti, zato vam tudi prodajalci ne bodo mogli postreči z informacijo, kaj je v katerem kruhu. Izjema je le predpakirani kruh, pri katerem morajo biti na embalaži navedene vse sestavine. Na številnih etiketah boste našli izraz “pekovski dodatki”. Kaj tiči za njim, je dolga zgodba. Poleg moke, vode in kvasa, peki lahko dodajajo kruhu še emulgatorje, stabilizatorje in gostila, s čimer dosežejo lepšo strukturo kruha. Za hitrejšo fermentacijo in kot pomoč pri vzhajanju lahko dodajo encimske preparate (amilaze, diastaze, celulaze, proteaze …) ter sredstva za obdelavo moke. Za daljšo obstojnost je dovoljeno uporabljati tudi konzervanse. Za izboljšanje okusa in vonja je dovoljeno dodajati naravne in naravnim identične (!) arome, sladkor in sladila.

URADNI LIST RS: št. 56 z dne 13.07.1999 54. člen:

Za izdelovanje pekovskih izdelkov se lahko uporabljajo aditivi in mešanice za pekovske izdelke iz 50. člena tega pravilnika.

Kot aditivi se lahko uporabljajo:

- emulgatorji, stabilizatorji in gostila: lecitin, mono in digliceridi na osnovi jedilnih olj in masti rastlinskega in živalskega izvora estri mono in digliceridov ocetne, mlečne, citronske in vinske kisline in diacetil vinske kisline, stearil laktilat, alginska kislina in njene soli (Na, K, Ca), karagen, pektin, karboksimetilceluloza, guar moka, agar agar in karuba guma (zmlete rožičeve pečke);

- encimski preparati: amilaze, diastaze, amiloglukozidaze, celulaze, hemicelulaze, pentozanaze, glukozaoksidaze, proteaze, lipaze;

- sredstva za obdelavo moke (askorbinska kislina, L-cistein, L-cistin);

- kisline: ocetna, vinska, citronska in mlečna kislina;

- konzervansi: ocetna, propionska in sorbinska kislina ter natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli teh kislin;

- soli: natrijev bikarbonat, kalcijev karbonat, kisli pirofosfati, fosfati, amonijev hidrogenkarbonat in kisli kalijev tartrat;

- arome: naravne in naravnim enake arome;

- naravna barvila, razen pri kruhu (dovoljena le pražena žita);

- sladila in nadomestki sladkorja.

Kaj pravi Mlinotest?

Dovoljena pa je tudi uporaba aditivov – dodatkov za izboljšanje fizikalnih in senzoričnih lastnosti (okus, prožnost, videz …). Dodajo tudi sredstvo za obdelavo moke (da v kruhu ni kepic moke). Ob nakupu lahko za vsak kruh povprašate trgovko za deklaracijo, kjer je natančno navedeno iz česa je kruh sestavljen, pri pakiranih kruhih pa so sestavine navedene na embalaži.

Mlinotest proizvaja tudi celo paleto sendvičev. Za primer kaj vsebuje bel kruh v sendviču, sem izbrala sendvič TOAST: Pšenični beli kruh (pšenična bela moka, voda, kvas, sol, rastlinske maščobe, emulgatorja E 472e in E 322, sladkor, sladna moka, sojina moka, sredstvo za obdelavo moke E 300), margarina, šunka, sir. Masa 60 g.

Kaj pravi Žito?

Pekovski aditivi so sredstva, ki omogočajo lažjo obdelavo testa pri proizvodnji kruha in peciva , kruhu izboljšajo strukturo, obliko in volumen ter podaljšajo svežino. Aditivi se dodajajo v količini od 1- 10 % na moko. Dozacije so predpisane in se nahajajo na deklaracijah. Žito prodaja pekarnam pekovske dodatke pod naslednjimi imeni (naštetih je le nekaj):

PROPEK Izboljševalec za vse vrste kruhov. Sestavljen je iz: pšenične bele moke, emulgator E 472 e, glutenska moka, amilaza, sredstvo za obdelavo moke E 300, sredstvo proti sprijemanju E170. Dozacija: 0,5 – 1% na moko.

KAISERGOLD Izboljševalec za vse vrste pekovskega peciva. Sestava: pšenična bela moka, sladkor, emulgator (E 472 e, E 322), dekstroza, ržena moka, sojina moka, sredstvo proti kepljenju E 341, encim, sredstvo za obdelavo moke E 300, Dozacija: 2% na moko.

SOFTBURGER Izboljševalec za maščobno pekovsko pecivo. Vsebuje: posneto mleko v prahu, koruzni škrob, pšenična bela moka, emulgator E 472 e, encim, dekstroza, stabilizator E 412, amilogel, sredstvo za obdelavo moke. Dozacija: 5% na moko.

BROTVIT TEMNI Izboljševalec za temne pšenične in ržene kruhe s kislim testom.Vsebuje: ržena moka, sladna moka iz pšenice, emulgator E 322, sredstvo za obdelavo moke E 300 Dozacija: 1 – 3% na moko.

RAMS d.o.o tudi prodaja pekovske dodatke, na primer:

W 100: Rahlo okisano sredstvo za peko belih in mešanih kruhov. Vsebuje tudi sredstvo proti nitavosti. SESTAVA: Delno praženi ržena in pšenična moka, sladkor, sirotka v prahu, koruzni škrob, sol, sredstvo za kisanje citronska kislina in Ca – acetat, emulgator lecitin, sredstvo za ločevanje Ca – fosfat, sredstvo za obdelavo moke askorbinska kislina, encimi. DOZIRANJE: 2 – 3% na količino moke. ROK TRAJANJA: 12 mesecev. PAKIRANJE: 30 kg ~ papirnata vreča.

Kaj pravi Zveza potrošnikov Slovenije?

Aditivi: E 300 (askorbinska kislina), E 322, E 341(ortofosfat), E 472 spadajo med tiste aditive, ki se lahko dodajajo le v posebnih primerih in v zelo majhnih količinah. Aditiv E 412 (guar gumi) pa spada med aditive, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje. Pomembna je vloga kupcev! Uporaba aditivov, t. i. E-jev, v živilstvu narašča. Tega dejstva ni težko pojasniti, saj vemo, da živilska industrija v konkurenčnem boju za tržni delež pošilja na trg vedno nove in nove izdelke, ki morajo na nek način vzbuditi pozornost kupcev. Izdelki se morajo zato razlikovati od konkurenčnih izdelkov, njihov okus mora biti boljši ali vsaj drugačen, barve lepše, biti morajo rahlejši … Vse to industrija v izdatni meri dosega z uporabo aditivov. Ne preseneča torej, da danes živilska industrija že okoli 90 % aditivov uporablja zaradi “kozmetičnih” razlogov, nekoč osnovni razlog za uporabo aditivov – povečati obstojnost oziroma rok uporabnosti živil – pa je postal obroben.

Kaj še pravi Sanja Lončar?

Če zaskrbljeno pregledujete sojine izdelke v želji, da bi se izognili gensko spremenjenim organizmom, ste se znašli pri napačni polici. Pravo »leglo« GSO je danes v kruhu. Za hitrejšo fermentacijo in kot pomoč pri vzhajanju industrija dodaja encimske preparate (amilaze, diastaze, celulaze, proteaze, itd). Gensko spremenjeni encimi so tudi do 1000 krat cenejši od naravnih, kar je za finančnike pekarn izziv, ki se mu je težko upreti. Še posebno, ker teh dodatkov zaenkrat ni potrebno deklarirati. Dovolj je napisati »pekovski dodatki«.

Ali inšpekcija preverja koliko dodatkov je v kruhu? Ja in ne. Zdravstveni inšpektorat iz Kopra ne preverja koliko in kateri aditivi so v svežem kruhu, ker za kruh ni predpisa oz. zahteve. Pek naj bi se držal predpisanih normativov. Če pa pek peče iz že pripravljenih mešanic, pa je v njih že vse v določenih mejah. Inšpekcija preverja aditive v pakiranem kruhu, ker je dlje obstojen zaradi dodanih konzervansov. Daljšo obstojnost kot ima kruh, več aditivov vsebuje in ga preverjajo. Od pekov pa se preprosto pričakuje, da se bodo držali navodil in pravilnika o aditivih.

Ob vsej uporabljeni kemiji se vprašam, ali je kupljen polnozrnat kruh res tako zdrav, kot ga priporočajo zdravstvene ustanove? Narejen je iz žit, ki so bila pridelana s pomočjo pesticidov, lahko topnih mineralnih gnojil (nitrati) in hormonskih regulatorjev rasti. Ko žito uskladiščijo, ga zaplinijo proti žužkom. Moki iz tega žita dodajo še pekovske dodatke med katerimi so lahko tudi gensko spremenjeni encimi. Ekoloških prašičev s takšnim kruhom ni dovoljeno krmiti, zdravstvo pa ta kruh propagira za zdravo živilo, ki celo varuje zdravje! Ali smo normalni?

Kaj storiti?

Nedvomno je najbolje peči kruh doma iz lastne moke ali ekološko pridelane moke, moke od kmetov, ki jih poznamo in jim zaupamo ali pa vsaj iz kupljene navadne moke brez dodatkov. Kajti v prodaji so že namenske moke (predvsem uvožene, v zadnjem času pa tudi od domačih proizvajalcev), v katerih so dodani pekovski dodatki za določeno vrsto kruha. Velikokrat dodajo aditive tudi navadnim mokam, ki so slabe kvalitete ali iz blagovnih rezerv, kjer stojijo uskladiščene mesece in mesece. Te moke so običajno v trgovini najbolj poceni, ker pa vsebujejo pekovske aditive, iz njih spečemo »dober« kruh in pecivo. Kemija pač dela svoje. Dobro, svežo in dokaj poceni moko lahko kupite v Mlinu Nemec v Podstenjah in Mlinu Lenarčič v Mali Pristavi. Oba mlina tudi zmeljeta moko iz vaše pšenice. Mlin Nemec je v sistemu integrirane pridelave in s tem tudi pod strožjo kontrolo.

Ročno mesenje kruha je zamudno delo, zato si danes pomagamo z avtomati za peko kruha, z navadnimi mešalniki (min. 350W) ali pa s prostostoječim mešalnikom (550 W in 2,5l posoda).

Povzeto;

Avtor: Tamara Urbančič | 15.8.2010

  • Share/Bookmark

aforizem …

****

Misel je rado puška, beseda metek, (ne)razum tarča.

  • Share/Bookmark

metafora aforizma …

***

Življenje je pašnik za smrt.

… spreletel me je srh prispodobe z živalmi v reji ….   eni se nahajajo v blokih, kot baterijska farma (kot kure, tudi jedo instant) in drugi smo na prosti paši (eko s hišo in svojim vrtom) … sistem je pastir … vrašanje je kdo nas drži v reji in kdo se hrani z nami … no, za smrt se ve, ta nas pobira v različnem časovnem  obdobju … tudi, že kot odojke:)

… Celo delimo se po kvaliteti …  enim so dani večji prostori in boljša hrana, dočim so drugi zanemarjeni in stišani v mali prostorih ( druga in tretja klasa) Kdo nas tako sortira ?

… Vojne so  naš stampedo ;)

  • Share/Bookmark

aforizem

****

Življenje je pašnik za smrt.

  • Share/Bookmark

mojforizem (pedagoški)

****

Če bi bili naši otroci deležni odnosov,

odpuščanja, razumevanja in časa,

ki  ga posvečamo svojim prijateljem,

bi ti, drugi, bili odveč.

  • Share/Bookmark

“Posamiziran” … bi lahko avtoriziral v SSKJ, KSJ?..


Dobil sem namig kolegice;

…” ker nedoločnik “posamizirati“na googlu nima zadetkov, oziroma dvakrat navaja omembo pojavljenega samo na mojem blogu,  bi se morda  splačalo razviti v geslo in ga poslati na jezikoslovni krožek, kot predlog za uvrstitev v SSKJ pa KSJ”…

……………..

… zanimivo … nimam  teh  težnj, da bi nekje likoval in se potrjeval … dovolj mi je že, če je komu  všeč in se tukaj ve, da je ta  izraz moj :)

Ne maram konstance že povedanega, rad spreminjam ustaljen besednjak, to očitno počnem na svojem blogu.Sprva sem imel hudomušne kritike… sedaj so se že zlili z mano, mene bralci.

Že od malega obračam stavke, kot to počne Shakespeare, kar me je pri Slovenščini ocenjevalo z 2 (os.Š.)

… Skoraj vsi moji stavki so bili označeni na besedah s številkami v obrnjenem smislu …kljub temu sem  spise  vedno  imel;

…vsebina 5 (brati sem moral pred razredom, kot najbolj izvirno, če sem znal;) ),

Slovnica 2

pisava 1

… deljeno s tri -zaključena  2.

Iz te oblične podobe  vzorčnega  pisanja, enostavno ne znam, kar ste verjetno že opazili.Ker sem inpulsivno afektiven, se pozna na pisnih napakah, ki jih običajno ne vidim tudi ob ponovni preveri.(sem tudi dislektik, kar me pše dodatno obremenjuje)

….

Še, kot zanimivost drugačnosti … sam si vedno prvo umijem roke, ko grem lulat in ne obratno, kot je splošna praksa (tudi to bi moral medicinsko autorizirati:) )

… Zgražam se, da se moški prijemljejo za svoje  orodje z rokami, s katerimi so vozili svoje avte, vozičke po trgovinah … ker .menim, da se tako prenašajo okužbe na svojo partnerico in da je skrajno nesmiselno potem prati roke, ko se vanj že obrišemo.

Ker uporebljam bolj desno polovico vijug … morda zato delujem tako posamizirano :D

Zakaj sem vem  napisal ta samozadostniški  monolog …  da bi vas približal moji drugačnosti, ki ni namenska … prej salta narave:)

Tak sem, in se tudi tako počutim … posamiziran, glede na večinski splošizem :)

lp

  • Share/Bookmark

aforizem (ni za lenuhe)

****

Roke spadajo k delu, da imajo smisel k telesu.

  • Share/Bookmark

Real aforizem (za pesnike)

****

Pogled v nebo pove,

da prerivat se nima smisla,

ker je prostora za vse

  • Share/Bookmark

aforizem …

****

Lenoba je preventiva pred utrujenostjo.

  • Share/Bookmark

Vzgojiteljice v vrtcih … danes in nekoč …

****

Po Freudovo je počutje prvih pet let otroka najbolj pomembnih na njegov odnos   za vso življenje, če nisi imel ljubezni in nasploh ljubeče razumnega odnosa … zato morajo imeti vzgojiteljice višjo izobrazbo in čimveč znanja.

Kritike padajo zvečina na stare vzgojiteljice s srednjo šolo, ki so imele popolnoma drugačen odnos v svojem času in jim te nove spremembe s težavo ležijo, ker jim tudi leta vplivajo na živce, da se občasno izgubijo in odreagirajo pregrobo za te občutljive malčke, ki jim sigurno ni lahko, ko dožilvjajo vsakodnevno dva odnosa … pol dneva v vrtcu in drugo polovico doma. Po moje je to šok zanje, ker ponekod so doma bolj aktivni in ljubeči z njimi in drugje ravno skrajno obratno… se pravi  celo fizično maltretirani. Včasih je bilo v obeh smereh  bolj enolično;)

… zato se tudi danes  dogaja, da je otrok  rajši v vrtcu in se celo joče, ko mora domov?

  • Share/Bookmark