Aco Ferenc – en passant

Ne moreš zbuditi tistega, ki se pretvarja, da spi…

Arhiv za December, 2012


SREČNO V LETU 2013 …

****

lahko vam voščim

in srečo zaželim,

težko pa

karkoli  zagotovim,

kajti

vse upe optimizma,

ubila je

naša politika egoizma …

morda bomo bosi in goli

morda lačni kruha

Zato

vsak zase naj moli

da znebimo se napuha

  • Share/Bookmark

Test-Človek … je edino bitje na zemlji ki …

***

…  ki si je izmislil genocid, pohlep, materijalizem, ki svoje genocide praznuje, in za praznike; … rojstva,  ljubezni, smrti …  uživa  masovne poboje živali in rož, ter si obenem domišlja,  da je najbolj inteligentno bitje, ker ima najmočnejše orožje … kot tudi  edina žival, ki se med sexom gleda v oči :) )

Skratka, Vse smo in Vsega sposobni, tudi na svojo škodo, bolezen in smrt.

Sem-Smo vse skrajnosti lepote in zlobe, ki jih narava premore.

  • Share/Bookmark

Sedem let brez mesa … (možgani so diktator)

****

… lahko podam zdrave učinke po  sedem letnem postu, seveda pa sem obenem še spremenil tudi samo  prehrano, da ne uživam skoraj ničesar, kar ni ekološko-bio pridelano…  dodam še zobno pasto brez floura (eko.pasta), mila, pralna sredstva nasploh …  kar se mi zdi zelo pomembno, ker gre za vtiranje strupov direktno preko dlesni, kože v krvni obtok.

Sedem let odrekanja me je pozdravilo od hudo kronične astme (zaradi nje sem prej upokojenec), hemeroidov zaradi dolgoletnega uživanja tablet, inhalatorjev ( pred tem odrekanju). Imel sem zelo hude luknje v spominu, pozabljal sem ključe, nakupe, naročila (posledica hormonskih tablet, zdravil) … Imel sem  slab sluh (levo -65%, desno -35% in dobil slušna aparata) … danes slišim normalno.

…Vid se je povrnil na 1, bil je že na 2,5. Reuma je popolnoma izginila(motorji, delo na prepihu), bolečine v nogah so izginile(prekrvavitev slaba in sladkorno nihanje) , izginile so depresije, utrujenost, zaspanost, lenoba, tesnobe, nervoze, neapetit, driske, glavoboli …

Da dodam še najbolj bitno, neverjetno naraste moč potence, libido se dvigne :) … in se počutim pri 62-tih letih, kot ptič-orel-lev :)

Pozabil sem omeniti še eno odrekanje pred tem … že leta 2003, ko sem opustil več deset letno kadilsko manijo.

Skratka bil sem kot večina povprčnežev, užival vse brez pomislekov … do obolenja in to čez noč spremenil, kot redki. Sedaj lahko iz svoje sedem letne prakse odrekanja iskreno priporočam še vam, da se splača živeti z odrekanjem … po načelnem principu, za zdravo telo in bolje počutje.

Namreč tudi zdravnika nisem obiskal v vseh teh letih, kot tudi ne zaužil nobenega zdravila in ne oboleval, niti gripe ne.(brez cepljenj).

Dragi moji, splača se spremeniti način prehranjevanja, ker so to resnićno edini vzročniki za vse kronične bolezni, kot tudi verjamem, za tumorje rake in druge pogubne bolezni. Ni dednih bolezni, so le dedne razvade slabega, škodljivega prehranjevanja. (moj oče je umrl star 46 let od raka in njegov oče tudi ..?)

O tem sem že pred leti govoril, tukaj  na svojem blogu, ko še nisem imel dejanskih rezultatov, tokrat je čas pokazal, da sem prav verjel, oziroma me intuicija, ki ji vso življenje sledim … ni izneverila.

Možgani so nas diktator in upreti se jim je možno samo z izjemno voljo, kajti diktator ne mara demokratičnih sprememb.”Oni”(možgani) določajo vse; … vonj, barvo, okus, videz in so edini  krivi za vso zavajanje, zasvojenost in za ignorantsko  ignoriranje telesa, ki mu služi le kot suženj brez upora.

Upreti se svojim možganom, pa ni hec, ker je to upor samemu sebi;)

… za to nima vsak jajc in dokaz je v vseh možnih zagovorih, ki jih imate v sebi; … da nima smisla odrekati se mesu (celo lahko škodi?), da ni za verjet v ekološko, da so vegani fanatiki, ki delajo samoumor …

… ja, tako delajo policaji v glavi, ki ščitijo možgane, kot  se dogaja v Mariboru pred politiki, če si proti politikom.

Torej gre za politiko možganov.

Tudi oni ne dovolijo samovoljne izbire in ne odrekanja na njihov račun, ne prenesejo humanega odnosa…  celo zboliš lahko, če preveč vneto vztrajaš v uporu odrekanja (?).

Možgani so pohotni, brezobzirni, materijalistični, sebično diktatorski in samo-morilski.

Malo mar jim je za telo, zdravlje in oni so Ego, ki nas potencira v potrošništvo, napuh, nažiranje … v pogubo.

Seveda se bodo vaši možgani takoj uprli taki razlagi, z najbolj krutimi iluzornimi argumenti v svoj bran.

Takoj sem njihov največji sovražnik, kot sem bil na začetku vojne s sabo, s svojimi ;)

Jaz sem zmagal in vi!??

  • Share/Bookmark

Vpliv hrane na možgane in vedenje…

Avtor: ekoslovenija

Datum: 21. februar, 2012

Vpliv hrane na možgane in vedenje, ki ga v svojem predavanju Nutrition & Behavior predstavi Dr. Russel Blaylock, svetovno poznan nevrokirurg, nas je navdušil, saj lepo razloži povezavo med načinom prehranjevanja in vedenjskimi nagnjenji. Zelo razumljivo razloži vpliv sladkorja na hiperaktivnost in nasilno vedenje.

Predavanje, ki je dostopno na povezavi http://www.documentarywire.com/nutrition-behavior-by-dr-russell-blaylock, smo za vas skrajšano zapisali:

Možgani so presnovno najbolj aktiven sistem v našem telesu. Tudi pri ljudeh, ki so v globoki komi, se delovanje v možganih zmanjša le za polovico. Iz tega razloga prav v možganih nastaja največ prostih radikalov in peroksidacije lipidov (op: proces, ki onesposoblja funkcionalnost celičnih membran in ravnovesje organizma), kar pa je škodljivo. Sedaj ugotavljajo, da je v tem razlog za večino degenerativnih bolezni (Alzheimerjeva,…).

Možgani predstavljajo 2% naše telesne teže, a porabijo kar 20% vsega kisika in 25% vse glukoze (sladkorja) v krvi. Pri vsem tem pa je zanimivo, da se prav vsi deli možganov ves čas obnavljajo in nadomeščajo (nekateri lipidi celo tedensko). Kaj to pomeni? Če se ne prehranjujemo pravilno, možganom manjka snovi, ki jih potrebujejo za obnovo.

Prve povezave med prehrano in vedenjem so opazili že leta 1910. Vse do danes so opazili povezavo med hiperaktivnim vedenjem in boleznimi, kot so diabetes, debelost ali alkoholizem – vse to pa je povezano z uživanjem sladkorja. Ugotovili so tudi, da je imelo kar dve tretjini zapornikov v otroštvu težave s hiperaktivnim vedenjem.

Zakaj ima sladkor tako velik vpliv na telesne in vedenjske funkcije?

Ko zaužijemo preveč sladkorja, se v krvni obtok sprosti preveč inzulina. Če ga je preveč, to vodi v hipoglikemijo – do nizke ravni sladkorja v krvi. Takrat se zgodita dve stvari:

  1. telo skuša ponovno dvigniti raven sladkorja, saj ga potrebuje za presnovo, zato spodbudi nadledvični žlezi, da sprostita hormona epinefrin in norepinefrin (zaradi teh dveh hormonov smo nervozni, ko nam pade sladkor v krvi). Ta dva hormona vplivata tudi na možgane in spodbudita njihovo aktivnost.

  2. Druga stvar, ki se zgodi je, da ko pride do hipoglikemije v možganih, ti pričnejo sproščati nevrotransmiter (živčni prenašalec) glutamat, ki je glavni nevrotransmiter, ki deluje spodbujevalno. Možgane torej prestavi v višjo prestavo. Obe poti vodita v hiperaktivnost.

Zdrava prehrana – manj asocialnega vedenja

Ko so proučevali zločince in njihov način prehranjevanja, so ugotovili, da so tisti, ki so v času pogojnega služenja kazni jedli nezdravo hrano, kar v 56% kršili zakon, medtem ko so tisti, ki so jedi zdravo hrano, zakon kršili le v 8%. Ko so spremenili način prehranjevanja, se je njihovo vedenje neverjetno spremenilo. Podobno se je zgodilo pri uživanju drog: 47% je v času pogojnega služenja kazni nadaljevalo s uživanjem drog ob nezdravi prehrani, medtem ko so tisti, ki so se prehranjevali zdravo, drog poslužili le v 13%. Spoznali so tudi navezavo z ravnijo samomorov – ob zdravi prehrani je raven samomorov neverjetno upadla. Ko so v zaporu v Alabami (ZDA) spremenili prehrano v zdravo, je raven nasilnih dejanj upadla kar za 42% in v enem letu je asocialno vedenje upadlo kar za 61%.

Pri proučevanju zapornikov petih ameriških držav so ugotovili, da so imeli tisti, ki so bili najbolj nasilni, največje pomanjkanje vitaminov in mineralov.

Eden od mineralov, ki ima močan vpliv na vedenje, je selen. Ob pomanjkanju selena, se pojavlja depresija in zmedenost. Raziskave kažejo, da ima selen splošno pomemben vpliv pri delovanju možganov.

Uživanje sladkorja

V enem stoletju se je uživanje sladkorja (pri Američanih) povečalo za kar 2500%! Kar 57% sladkorja je skritega v predelani hrani (torej, ni tisti vidni sladkor, ki si ga vmešamo v kavo). Glaven vir sladkorja (v ZDA) so sokovi in gazirane pijače (43%). V povprečju naj bi najstniki popili kar 54 žličk sladkorja na dan.

Sladkor izredno močno poveča količino prostih radikalov v možganih … vse celice se pričnejo starati veliko, veliko hitreje, še posebej možganske celice. Ljudje, ki pojedo veliko sladkorja, povečajo svojo možnost za Alheimerjevo bolezen za kar 6x.

Hipoglikemija vodi v agresijo

Ugotovili so močno povezavo med hipoglikemijo (nizka raven sladkorja v krvi), uživanjem alkohola in agresijo. Pri uživanju alkohola lahko oseba postane tako zelo hipoglikemična, da lahko doživi celo možgansko kap, epileptične napade ipd. Ugotovili so, da je kar 97% alkoholikov hipoglikemičnih, v primerjavi z 18% v kontrolni skupini. Zanimiva je ugotovitev, da je kar 71% alkoholikov prenehalo uživati alkohol po tem, ko so ozdravili svojo hipoglikemijo. Alkohol ustvarja enake učinke na telo, kot jih uživanje sladkorja (telo začne izločati inzulin, posledično sladkor v krvi pade,…). Zelo močne povezave so našli med agresivnimi izpadi mnogih ljudi (alkoholikov, nasilnežev, ..) prav z hipoglikemijo – torej s padcem sladkorja v krvi.

Problematično je nihanje sladkorja v krvi

Kaj vse vodi v hipoglikemijo? Ne le preveč sladkorja (ter s tem preveč inzulina,… ), temveč tudi aspartam (umetno sladilo) in mononatrijev glutamat (ojačevalec okusa). Oba spodbujata sproščanje inzulina iz trebušne slinavke in vodita v hipoglikemijo. Vsi pijejo aspartam, ker verjamejo, da ji pomaga izgubljati telesno težo, a to ne drži – ravno nasprotno. Ob uživanju aspartama se človek redi, prav zato, ker aspart vodi v hipoglikemijo – ta te vodi v to, da več v splošnem poješ (več grizljanja med obroki). Enako velja za glutamat.

Mononatrijev glutamat povzroča zelo intenziven bes, če ga z mikroinjekcijami vbrizgajo v hipotalamus (poskuse delali na miškah, ki so se prelevile v prave besneče bojevnike). Če je oseba hipoglikemična, se ekscitotoksičnost mononatrijevega glutamata izredno poveča. Hipoglikemijo lahko povzročijo tudi aminokisline (glutamin, cistein, valin, izoleucin in leucin).

Raziskava Virkkunen et al. 1983 je pokazala, da so bili najagresivnejši zaporniki tisti, katerih krvni sladkor je nenadoma padel, a takoj tudi narasel. Tisti, manj agresivni zaporniki (ki so kradli, na primer) pa so bili tisti, katerih krvni sladkor je nenadoma upadel, a se je dvignil počasi.

Nihanje sladkorja v krvi je tisto, ki močno vpliva na delovanje možganov in vpliva na asocialno vedenje.

Raziskave

Dr.Ron Prinz je na univerzi na Floridi leta 1980 prvi raziskoval povezavo uživanja sladkorja in vedenja na otrocih. Ugotovil je, da so tisti, ki so pojedli največ sladkorja, tisti, ki so bili hiperaktivni (in so jim na koncu običajno dali na pomirjevala).

Dr. Jane Goldman je na univerzi v Connecticutu leta 1986 ugotovila, da uživanje sladkorja, ki je v eni pločevinki kole, zniža miselno sposobnost v naslednjih 30 minutah (do 1 ure) in oseba naredi kar 2x več napak. Sladkor vpliva tudi na to, kako dobro lahko premišljujemo (vpliv do 1,5 ure).

Judith Wurtman je našla močno povezavo med uživanjem sladkorja, vedenjem in ravnijo serotonina v možganih. SSRI antidepresivi so zdravila, ki učinkujejo na naše telo tako, da dvigujejo raven serotonina, na žalost pa pri nekaterih ljudeh vplivajo tako, da raven serotonina močno pade in ti ljudje ponavadi naredijo samomor ali pa umorijo druge. Ko so preučili otroke, ki so streljali po šolah v ZDA, so ugotovili, da so bili vsi ti otroci prav na teh SSRI antidepresivih. Ravni serotonina so povezane z ravnijo ogljikovih hidratov.

Dr. Ralph Bolton je proučeval Quolla indijance v Andih, Peruju, ki so zelo znani po svoji agresivnosti in ugotovil je, da je bilo med njimi kar 55% z hipoglikemijo. Njihova glavna hrana je bil krompir. Krompir je živilo, ki močno vodi v hipoglikemijo – kot bi jedli sladkor. Ljudje, ki so bili mirni, iz iste vasi, so imeli normalne ravni sladkorja v krvi.

Egger in Carter sta leta 1985 preučevala 76 hiperaktivnih otrok in jim predpisala dieto z zelo malo ogljikovimi hidrati in brez prehranskih barvil. 82% otrokom se je stanje izboljšalo, 28% se je popolnoma pozdravilo. Največ reakcij so povzročale: prehranski barvili rumeno barvilo št. 5 in natrijev bezoat ter živila: soja (73%), kravje mleko (64%) in čokolada (59%).

Aminokisline

Serotonin nadzoruje možgane, da se ti lahko uprejo agresivnim dejanjem. Je nevrotransmiter, ki umirja. Je tudi nevrotramsmiter, ki je povezan z depresijo in samomorom. Ko je njegova raven v možganih nizka, je verjetnost za samomor in agresijo zelo visoka.

Tripotofan je aminokislina, iz katere se razvije serotonin. Užiti ga moramo s hrano, zato ga dobimo premalo, če jemo hrano, ki na primer temelji na koruzi (koruzna moka, koruzni škrob,…).

Tirozin je prekurzor za epinefrin, norepinefrin in dopamin. Če ga užijemo premalo, smo nagnjeni k depresijam in preobčutljivi za stres.

Vitamini

Niacin (vitamin B3) je pomemben, saj tvori energijsko pomemben NAD. Ob pomanjkanju tega vitamina so pogosti simptomi duševnih bolezni. Zaradi pomanjkanja vitamina B3 se lahko razvije tudi shizofrenija.

Vitamini C,D,E,K,A in B ter karotenoidi so povezani z mnogimi vedenjskimi težavami, če so v pomanjkanju.

Pomanjkanje vitamina B1 vodi v bolezen beriberi, ki vključuje simptome, kot so nespečnost, depresija, težave s spominom, kronična utrujenost in sprememba osebnosti. Če pojemo preveč ogljikovih hidratov, pride do pomanjkanja vitamina B1 v našem telesu.

Raziskava najstnikov v ZDA je pokazala, da jim kar 60% primanjkuje železa, 57% vitamina A, 43% vitamina C, 39% vitamina B1, 30% proteinov in 16% riboflavina.

V New Yorku so opravili raziskavo na 1,1 milijona otrocih in opazovali ali ima lahko 1 multivitaminska tableta na dan (in odstranitev nekaterih prehranskih barvil) vpliv na CAT rezultate (test kognitivne sposobnosti). Prvo leto so dodali le vitamine in odstranili le nekaj prehranskih barvil, drugo leto so odstranili še nekaj barvil več, tretje leto niso spremenili ničesar in četrto leto odstranili še nekaj drugih prehranskih dodatkov (na sliki lahko vidite, kako so se rezultati v štirih letih izredno izboljšali).

Pomanjkanje vitaminov pa ne potrebuje biti izredno veliko – že zelo majhne spremembe imajo velik učinek.

Tucker et al je 1990 ugotovil, da pomanjkanje tiamina in riboflavina vpliva na slabše delovanje nevropsiholoških poti in spremeni EEG vzorce. Pri študiji na 260 odraslih, starosti nad 60 let so spoznali, da vitamin C, riboflavin, vitamin B12 in folna kislina vplivajo na učenje konceptov (angl. concept learning). Karoten se je izkazal za pomembnejšega kot vitamin A.

Alergije možganov

Mnogi mislijo, da se alergije na hrano pojavljajo le v obliki trebušnih krčev, kožnih izpuščajev itd., a to ne drži. Alergije so lahko povezane tudi z nevrološkimi učinki.

Ko uživaš hrano, na katero si alergičen, se na to hrano odzove imunski sistem. Intenziven odziv imunskega sistema se odvije tudi v možganih; tam se sprostijo toksične snovi, vključno z glutamatom, in to nato sproži nevrološko disfunkcijo.

Simptomi so: zaspanost, otopelost, izguba orientacije, paranoja, blodnje, halucinacije, razdražljivost, bes, napadi panike, kriminalno vedenje in celo epileptični napadi.

Ena od zanimivih bolezni, ki je povezana z možganskimi alergijami je shizofrenija. V eni raziskavi se je pokazalo, da je 88% shizofrenikov alergičnih na pšenico, 60% na mleko, 50% na koruzo in 100% na gliadin ali gluten. Ko so shizofrenike dali na dieto brez glutena, se je izkazalo, da so vsi ozdraveli – vse dokler niso užili hrane, ki je vsebovala gluten (takrat so spet postali shizofrenični).

Zanimivo je tudi to, da ljudje naravnost hrepenijo po hrani, na katero so alergični.

Podobno se dogaja pri otrocih, ki so jim prevečkrat vbrizgali cepiva (vodi v ADD, ADHD, avtizem itd.). Ko cepijo otroka, se ne aktivira le imunski sistem telesa, temveč tudi imunski sistem možganov, prav tako kot pri možganski alergiji, le da se ta pri cepljenju ne mora umiriti in to nato vodi v razvoj možganskih disfunkcij.

Mnogi ljudje, ki imajo alergije na živila, so pogosto tudi hipoglikemični.

Katera živila so alergogena? - kravje mleko - pšenica - koruza - kava - jajca - krompir - arašidi - soja.

Maščobe

Prekomerno uživanje živalskih maščob negativno vpliva na delovanje možganov (slabše pomnjenje in priklic iz spomina).

Omega -3 maščobne kisline pa po drugi strani pomagajo zdraviti depresijo, izboljšajo spomin in lajšajo razmišljanje. Celo izboljšajo shizofrenijo.

Težava pri živalskih maščobah je, da se v njih nabirajo pesticidi, industrijske snovi in herbicidi.

Nizke ravni DHA v možganih so povezane z nasilnim vedenjem (alkohol znižuje raven DHA v možganih).

Svinec močno povečuje nasilno vedenje, samomorilnost in mladostniško delikventnost.

Kaj vse vpliva na naše možgane?

Dobro je jesti zdravo hrano. - Pomembno je razmerje maščob omega-6:omega-3! - Ogljikovi hidrati - Beljakovine - Sadje in zelenjava

Vnost antioksidantov: - Vitamini - Minerali - Flavonoidi - Thioli

Pomembno je ravnovesje hormonov: - testosteron - estrogen (če se ga nadomešča, naj bo naraven in ne sintetični!) - ščitnični hormoni (obvezno spremljati, še posebej v nosečnosti, saj je pomembno za otrokovo zdravje).

Čim bolj zmanjšati strupe iz okolja: - aluminij - živo srebro - svinec - kadmij - fluor - mononatrijev glutamat - aspartam - pesticidi - herbicidi - industrijska topila - prehranska barvila - pretirano cepljenje.

http://www.ekoslovenija.si/EKOSLOVENIJA,,teloin_dusa/telo&showNews=NEWSTYXUGJ2212012162438&cPage=6

  • Share/Bookmark

aforizem

****

Človek si izmišljuje potrebe, da lahko gre čim bolj pogosto na potrebo. :)

  • Share/Bookmark

Izpovedi ekonomskega morilca: Kako korporacije ubijajo revne narode

Srhljiva pripoved Johna Perkinsa, akterja, ki je sodeloval pri ekonomskih in političnih spletkah.

John Perkins. Foto: johnperkins.org

Zakaj revni postajajo še bolj revni in zakaj bogati še bolj ­bogatijo, tako države kot posamezniki? V čigavem interesu je, da se zadolžene države še bolj zadolžujejo? Kdo so glavni igralci te nore in pokvarjene­ igre? Korporacije in njihovi vodilni uslužbenci, ki si pravijo ekonomski morilci, okrajšano­ EM.

John Perkins je bil od leta 1970 do 1980 vrhunski ekonomski morilec, ki se je samemu sebi včasih zdel kot James Bond. Kot ekonomist je delal za ugledno zasebno ameriško svetovalno korporacijo Main, potoval je po nerazvitih eksotičnih državah, se znašel v svetu ekonomskih in političnih spletk, umorov, srečeval zanimive ljudi, ljubimkal z lepoticami in med svojim 25. in 35. letom starosti bajno služil. Za Azijo, Afriko, Latinsko Ameriko in Bližnji vzhod je delal študije o gospodarskem razvoju in vodil številne infrastrukturne projekte.

Resnični ljudje in dogodki

Že pri svoji prvi delovni nalogi v Indoneziji je spoznal, da je pravi motiv izkoriščanje enih in bogatenje drugih, vendar ga je dogajanje tako posrkalo, da mu je vest uspelo uspavati. Po desetletju uspešne kariere ni več zdržal, lotil se je drugih poslov in s presledki pripravljal knjigo Izpovedi ekonomskega morilca, ki je v ZDA izšla leta 2004 in postala uspešnica, znana po vsem svetu.

V slovenskem prevodu Maje Ropret jo je pred dnevi izdala založba Sanje. Knjiga se bere kot vohunski roman, le da je vse resnično in dokumentirano. Avtor je zgodbo doživel, v njej so ljudje – razen ožjih sodelavcev in ljubic – imenovani s pravimi imeni, v času druženja z njimi si je delal zapiske, tako da so tudi pogovori avtentični.

Ti ljudje so povezani z resnični dogodki. Knjiga je poučna, ker bralcu pomaga razumeti funkcioniranje sveta, odlično napisana in še posebej aktualna po letu 2008, odkar se je svet znašel v krizi.

Boljši pisec kot ekonomist

Perkins je pred to napisal več knjig z drugo tematiko, da ima pisateljsko­ žilico, so že spočetka ugotovili njegovi nadrejeni v korporaciji Main, kar so mu šteli za eno od odlik. Zaradi tega daru so se namreč njegova gospodarska poročila strankam zdela bolj prepričljiva.

Resda je bil ekonomist in je delal tudi ekonometrične izračune, vendar o sebi pravi, da je bil vedno veliko spretnejši z besedami kot številkami in ne nazadnje je pred študijem ekonomije dve leti študiral ameriško književnost.

Pravzaprav se nikoli ni imel za dobrega ekonomista, imel pa je druge koristne lastnosti. Da se delo s tovrstno tematiko tako izvrstno bere, imajo neprecenljive zasluge tudi uredniki založbe, kar priznava avtor in opaža tudi ­natančnejši bralec.

Kdo so morilci

Kdo so torej po Perkinsovo ekonomski morilci? To so izdatno plačani profesionalci, ki iz držav po svetu z goljufijo izžemajo bilijone dolarjev. Denar iz Svetovne banke, Ameriške agencije za mednarodni razvoj (USAID), Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in drugih organizacij za mednarodno »pomoč« preusmerjajo v blagajne velikih korporacij in žepe peščice premožnih družin, ki imajo v rokah naravne vire tega planeta.

Njihove metode so prevare v finančnih poročilih, prirejanje volitev, podkupovanje, izsiljevanje, seks in umori. Igrajo igro, ki je stara toliko kot imperij, vendar je v času globalizacije dobila nove, strahovite razsežnosti.

Korpokracija

Pisec bralcu s konkretnimi primeri pripoveduje, kako korporacije, vlade in banke, kar skupaj imenuje korpokracija, obvladujejo svet z enim samim ciljem: graditi globalni imperij. Graditelji so EM-ji, elitna skupina ljudi, ki z izrabljanjem mednarodnih finančnih organizacij dosežejo pokornost narodov korpokraciji.

Tem narodom Svetovna banka in podobne ustanove odobrijo posojila za razvoj infrastrukture – elektrarn, avtocest, letališč, pristanišč, industrijskih con – pogoj pa je, da vse zgradijo ameriška inženirska in gradbena podjetja. Tako v bistvu večina denarja ne zapusti ZDA, iz bank se nakaže v korporacije.

Zajetne vsote se nakažejo tudi koruptivnim politikom in bogatim vplivnim družinam v nerazvitih državah, medtem ko večina prebivalstva od teh posojil nima nič, saj je prerevna, da bi uporabljala elek­triko ali se vozila po avtocestah.

Kljub temu mora država prejemnica posojila odplačati – glavnico in obresti. Kadar je EM res uspešen, so posojila tako visoka, da jih dolžnik po nekaj letih ne more več odplačevati. Zato postane plen izsiljevanja. EM-ji se vrnejo v to državo in rečejo: ker ne morete vračati dolgov, boste v Združenih narodih glasovali po naših navodilih, omogočite nam gradnjo vojaških oporišč, poceni dostop do naravnih virov, recimo nafte, ali pošljite svoje vojake v Irak, da bodo pomagali našim.

Dolžnik pa denar še vedno dolguje. Na »pomoč« priskoči IMF in v nekem smislu to pomeni zmanjšanje dolga, a šele, ko se država strinja, da bo prodala, čim ceneje, naravne vire tujim družbam in privatizirala javni sektor. To, da dolg revne prebivalce v neskončnost prikrajšuje za zdravstvene, izo­braževalne in druge socialnovarstvene storitve, v tej igri ne zanima nikogar.

EM-ji v nekaterih primerih, ki jih opisuje Perkins, niso bili uspešni, zato so nastopili podlejši morilci, tako imenovani šakali. Ti z izdatno pomočjo Cie poskrbijo za državne prevrate ali smrt voditeljev držav, ki niso dovzetni za podkupnine.

V Perkinsovi karieri EM-ja se je to zgodilo dvema predsednikoma držav, ki sta bili njegovi stranki in z njima v dobrih odnosih, čeprav se mu nista pustila prepričati – Jaimeju Roldósu, predsedniku Ekvadorja, in Omarju Torrijosu, predsedniku Paname. Oba sta umrla v strmoglavljenju letala.

Ko odpovedo tudi šakali, nastopi ameriška vojska, kot na primer v Iraku in Afganistanu. Pomenljivo je, da EM-ji in šakali praviloma delajo za zasebne družbe in sta Cia ter NSA (Agencija za nacionalno varnost) diskretno v ozadju.

Na videz običajni ljudje

EM-ji so nevarnejši od evropskih kolonialistov 18. in 19. stoletja, čeprav imperija ne ustvarjajo z orožjem, ampak s premetenostjo. »V državah, kot so Ekvador, Nigerija in Indonezija, se oblačimo kot lokalni učitelji in trgovci. V Washingtonu in Parizu smo videti kot vladni birokrati in bankirji. Delujemo ponižni, običajni. Obiskujemo gradbišča in se sprehajamo po obubožanih vaseh. Deklariramo se za altruiste … Redko naredimo kaj nezakonitega, saj sistem temelji na zvijači in je po definiciji ­legitimen.«

Ko je Perkins opravljal to delo, je bilo EM-jev relativno malo, danes jih je bistveno več in se sprehajajo po hodnikih General Electrica, General Motorsa, Nika, Walmarta … Medtem ko so bile v njegovem času misije rezervirane za redke skrbno izbrane rekrutirance, je danes množica različnih direktorjev preplavila svet v iskanju najcenejše delovne sile, največjih trgov in najbolj dostopnih virov.

Pohlep

Se v to vpleteni ljudje sploh zavedajo, kaj v resnici počnejo? Večina jih verjame, pravi Perkins, da delajo prav, da sta komunizem in terorizem preteče zlo in da je njihova sveta dolžnost postaviti se jima po robu. Ti ljudje so tudi prepričani, da tovarne za izdelavo čevljev, računalniških in avtomobilskih delov v revnih predelih sveta pomagajo revežem, ki jim plačujejo po dolar na dan.

Mamljiv je seveda tudi kratkoročni cilj, velik denar, ki ga za to prejemajo graditelji globalnega imperija in se ne sprašujejo o posledicah vojn, uničevanja staroselskih kultur in ljudstev, uničevanja narave, zaradi česar bodo bolj kot oni sami čutili posledice njihovi otroci in vnuki.

Seveda to ni prva graditev imperija, v zgodovini so jih že večkrat gradili v vseh predelih sveta in na koncu so, po velikanskih žrtvah vseh vrst, imperiji padli. Tudi današnji globalni imperij se v bistvu nima s čim hvaliti, razen z materialnim bogastvom najbogatejših narodov v človeški zgodovini, ki obenem trpijo za najvišjo stopnjo depresije, samomorilnosti, uporabe drog in nasilja. Sicer pa – je Evropa kaj drugačna od Amerike, na katero je osredotočen Perkins? Koliko odločitev, ki vplivajo na milijone ljudi, sprejmejo posamezniki, ki jih vodijo izključno osebni interesi? Koliko najvišjih vladnih funkcionarjev vodi osebni pohlep, ne pa interes naroda?

Vest

Johnu Perkinsu za izdajo tega dela ni bilo ravno preprosto najti založnika, kajti tudi založbe so v lasti korporacij. Prav tako mu ni bilo preprosto zbrati poguma za objavo, a mu je pri odločitvi pomagalo to, da se šakali zavedajo posledic, če bi ga ubili: knjiga bi bila še bolj brana.

In kako se je človek, ki je danes star 65 let, znašel po končani karieri ekonomskega morilca? Dobro, bi rekli. V desetih letih dela pri korporaciji Main, v kateri se je bliskovito povzpel do glavnega ekonomista z zvezami s pomembnimi ljudmi in do najmlajšega partnerja v stoletni Mainovi zgodovini, si je nabral precejšnje premoženje.

Prvi zakon s sošolko z univerze mu je vmes razpadel, drugič se je poročil, ko je dal odpoved pri ­Mainu. Ustanovil je podjetje za alternativne vire energije, ki mu je šlo zelo dobro in ga korporacije niso onemogočile le zaradi njegovih nekdanjih poznanstev z ljudmi na visokih položajih.

Po rojstvu hčerke so ga vse bolj skrbele razmere po svetu in njegovo nekdanje delo ga je psihično vse bolj bremenilo. Prodal je podjetje in začel pisati to knjigo. Ko se je to razvedelo, so mu ponudili dobro plačano svetovalno delo z malo obveznostmi pod pogojem, da knjige ne bo napisal.

Pri 45. se je upokojil, pisal knjige o staroselskih ljudstvih, vodil Američane na potovanja v Amazonijo in predaval.

Po 11. septembru 2011 se je nepreklicno odločil, da bo napisal knjigo o EM-jih in si tako olajšal vest.

Knjiga ne nudi receptov za spreminjanje sveta, ponuja pa razmislek o sledečem: če bi več ljudi razčistilo pri sebi, kaj je prav in kaj ni, kot je John Perkins, bi bil svet lahko drugačen. Toliko za začetek hkrati s tem, da se je treba otepati novih dolgov.

Delo Izpovedi ekonomskega morilca je po svoje leposlovno, ker je tako napisano. Všeč bo tudi tistim, ki ne marajo leposlovja, radi pa prebirajo o gospodarstvu, politiki ter tujih kulturah in načinih življenja, ki jih je avtor dodobra spoznal.

Po napisanem je soditi, da ima John Perkins levičarske nazore, pri čemer je med vrsticami razbrati, da je zanj komunizem greh. O njem govori v tonu, vrednem človeka, ki ga je formiral kapitalizem ameriškega tipa.

Jožica GRGIČ, kultura  pon, 17.12.2012

  • Share/Bookmark

Mi bi pa naj na otrocih, ivalidih in sociali šparali??…

****

Poglejta kam gre vaš denar  iz proračuna;

Že videno, toda v duhu varčevanja resnično grozljivo!!!

Takole, da bomo vedeli kje so tiste rezerve, kjer je mogoče veliko privarčevati in to ne na račun tistih, ki komaj preživijo mesec… tistih ki že ne morejo pošiljati otrok v šole, ker so predrage ..-BARABE pokvarjene prevarantske!

Koliko je raznih Agencij.. ki samo praznijo proračun.. naredijo pa nič… In delajo isto delo, kot že nekdo pred njimi…

JE TUKAJ NEKAJ REZERVE! NE POZABITE POSLATI DALJE VSEM,DA VEDO KAKŠNE OVCE SMO SLOVENCI!

Naša MOGOČE BI BIL TU POTREBEN REBALANS PRORAČUNA. Kaj bodo delali novoizvoljeni poslanci? Sprejemali interventni zakon o zamrznitvi plač in pokojnin itd. HALOOOOO!!!!!!!!

Nataša Lampe

Če še kdo misli, da reorganizacija v JU ni potrebna, naj si pogleda spodnji seznam komisij in delovnih teles, ki so bila ustanovljena pri vladi in ministrstvih in se financirajo iz proračuna! Vsa te komisije v večini potrebujejo vodjo oddelka, sekretarja, podsekretarja, razno razne višje uslužbence itd.  in vse to plačujemo tisti, katerim se zaradi “varčevanja in nujnega zmanjšanja proračuna” jemljejo pravice, zmanjšujejo plače in se nas potiska v revščino!Tukaj pa so neto plače 2.000 EUR  !!!

Komisije, delovna telesa 1. SLOVENSKA NACIONALNA KOMISIJA ZA UNESCO

2. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠTUDENTSKA VPRAŠANJA 3. MEDRESORSKA DELOVNA KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE 4. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA MEDNARODNO HUMANITARNO PRAVO 5. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INVALIDE 6. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE 7. SVET ZA INTEGRACIJO TUJCEV 8. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MLADINO 9. STROKOVNI SVET ZA IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE MLADIH 10. SVET ZA TURIZEM 11. STROKOVNI SVET ZA PROTIPOTRESNE UKREPE 12. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VPRAŠNJA NARODNIH SKUPNOSTI PRIADNIKOV NARODOV NEKDANJE SFRJ V SLOVENIJI 13. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO STROKOVNIH IN PRAVNIH TEMELJEV ZA NADALJNE POGOVORE Z ITALIJANSKO STRANJO O VPRAŠANJU VRAČANJA KULTURNIH DOBRIN, UMETNIŠKIH DEL, ARHIVOV TER TER KATASTRSKIH IN ZEMLJIŠKIH KNJIG IZ ITALIJE V SLOVENIJO 14. DELOVNA SKUPINA ZA TEHNIČNO KOORDINACIJO ZUNANJEPOLITIČNIH AKTIVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE 15. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V NATU 16. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA FRANKOFONIJO 17. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA VPRAŠNJA NASLEDSTVA 18. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA VSTOP REPUBLIKE SLOVENIJE V ORGANIZACIJO ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD) 19. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA NACIONALNA KONTAKTNA TOČKA ZA OSEBNO IN LAHKO OROŽJE (OLO) 20. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SVET EVROPE 21. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO PREDLOGA BESEDILA ZAKONA O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH MEDNARODNIH ORGANIZACIJ S SEDEŽEM V REPUBLIKI SLOVENIJI 22. DELOVNA SKUPINA ZA REŠEVANJE PROBLEMATIKE, VEZANE NA IZGRADNJO HIDRO ELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI 23. KOMISIJA VLADE RS ZA ODPRAVO VZROKOV IN POSLEDIC VSEH VRST NELEGALNIH POSEGOV V PROSTOR IN KOPOV MINERALNIH SUROVIN 24. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA IZVAJANJE KONVENCIJE O VARSTVU ALP – ALPSKA KONVENCIJA 25. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA UREDITEV IZVAJANJA DRŽAVNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S STRANSKIMI ŽIVALSKIMI PROIZVODI KATEGORIJE 1 IN 2 26. SLOVENSKI KOMITE ZA VPRAŠANJA SPREMEMBE PODNEBJA 27. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA OBLIKOVANJE STALIŠČ REPUBLIKE SLOVENIJE DO PROBLEMATIKE PLINSKIH TERMINALOV V TRŽAŠKEM ZALIVU IN NJEGOVEM OBALNEM OBMOČJU 28. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA URESNIČEVANJE OKVIRNEGA SPORAZUMA O SAVSKEM BAZENU NA DELU SAVSKEGA BAZENA NA SLOVENSKEM OZEMLJU 29. MEDRESORSKA STROKOVNA KOMISIJA ZA PREGLEDOVANJE IN OCENJEVANJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA IZVEDBO INFRASTRUKTURNH UREDITEV HIDROELEKTRARN NA SPODNJI SAVI 30. MEDRESORSKA SKUPINA ZA PODNEBNE SPREMEMBE 31. DELOVNA SKUPINA ZA PROSTORSKE REŠITVE UMEŠČANJA PREDNOSTNIH NACIONALNIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV V PROSTOR 32. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PODROČJE PROTIDOBAV 33. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IMPLEMENTACIJO DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2006/123/ES O STORITVAH NA NOTRANJEM TRGU 34. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA BOJ PROTI PIRATSTVU IN PONAREJANJU NA PODROČJU INTELEKTUALNE LASTNINE 35. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNI SKUPNOSTI 36. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DIALOG Z VERSKIMI SKUPNOSTMI 37. SVET ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ 38. PROGRAMSKI ODBOR ZA OBRAVNAVO IN OBLIKOVANJE STRATEŠKIH USMERITEV SID BANKE IN DRUGIH RAZVOJNIH FINANČNIH IN IZVEDBENIH INSTITUCIJ 39. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA USTANOVITEV URADA ZA ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM 40. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA BOJ PROTI TRGOVINI Z LJUDMI 41. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVEDBO DOKONČANJA PROJEKTA IZGRADNJE INFRASTRUKTURE ENOTNEGA DIGITALNEGA RADIJSKEGA OMREŽJA DRŽAVNIH ORGANOV REPUBLIKE SLOVENIJE 42. MEDRESORSKA PROJEKTNA SKUPINA, KI BO PRIPRAVILA JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO SOVLAGATELJA IN OPERATERJA ENOTNEGA DIGITALNEGA RADIJSKEGA OMREŽJA DRŽAVNIH ORGANOV (TETRA) 43. NACIONALNA KONTAKTNA TOČKA ZA SODELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI MIGRACIJSKI MREŽI 44. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA REALIZACIJO PROJEKTA USTANOVITVE NACIONALNEGA PREISKOVALNEGA URADA 45. PROJEKTNI SVET ZA REALIZACIJO PROJEKTA USTANOVITVE NACIONALNEGA PREISKOVALNEGA URADA 46. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI 47. PROJEKTNA SKUPINA ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO PROJEKTA ELEKTRONSKE OBJAVE JAVNIH NAROČIL 48. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SODELOVANJE Z URADOM EVROPSKE KOMISIJE ZA BOJ PROTI GOLJUFIJAM ( OLAF) 49. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NACIONALNEGA PROGRAMA FINANČNEGA IZOBRAŽEVANJA 50. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA ELEKTRONSKA JAVNA NAROČILA 51. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE STROKOVNIH NALOG NA PODROČJU PROSTEGA PRETOKA KAPITALA V PROCESU VSTOPANJA REPUBLIKE SLOVENIJE V ORGANIZACIJO ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD) 52. DELOVNA SKUPINA ZA REORGANIZACIJO IN PRIPRAVO CURS NA VSTOP HRVAŠKE V EU 53. DELOVNA SKUPINA ZA PREGLED IZVAJANJA PRILOGE G SPORAZUMA O VPRAŠANJIH NASLEDSTVA 54. STROKOVNA KOMISIJA ZA PRESOJO UTEMELJENOSTI SKLEPANJA PORAVNAV 55. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NACIONALNEGA OGRODJA KVALIFIKACIJ SKLADNO Z EVROPSKIM OGRODJEM KVALIFIKACIJ 56. STROKOVNA SKUPINA ZA REDAKCIJO SLOVENSKIH BESEDIL MEDNARODNIH AKTOV, KI SE OBJAVLJAJO V URADNEM LISTU REPUBLIKE SLOVENIJE 57. KOMISIJA ZA PRAVNO REDAKCIJO SODB SODIŠČA EVROPSKIH SKUPNOSTI IN SODIŠČA PRVE STOPNJE 58. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NAČRTA DEJAVNOSTI ZA OBVLADOVANJE MLADOLETNIŠKEGA NASILJA 59. KOMISIJA ZA REŠEVANJE VPRAŠANJ PRIKRITIH GROBIŠČ 60. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZBIRO MODELA STATUSNIH IN ORGANIZACIJSKIH SPREMEMB DRUŽBE DARS, D.D. 61. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA KOORDINACIJO IN NADZOR NAD IZVAJANJEM RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ZA OBDOBJE 2007-2011 (SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST 62. KOORDINACIJA SLUŽB NA MORJU 63. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PODROČJE PRIPRAVE BOLJŠIH PREDPISOV IN ODPRAVO ADMINISTRATIVNIH OVIR 64. VLADNA POGAJALSKA SKUPINA 65. DELOVNA SKUPINA ZA SPREMLJANJE FINANČNIH UČINKOV PLAČNEGA SISTEMA 66. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA PREGLED SISTEMA JAVNEGA NAROČANJA IN PRIPRAVE PREDLOGOV UKREPOV IN SPREMEMB ZAKONODAJE 67. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA OPTIMIZACIJO IN RACIONALIZACIJO POSLOVNIH PROCESOV V JAVNEM SEKTORJU 68. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO USTREZNE REŠITVE GLEDE NADALJNJE UPORABE LETALA FALCON 2000 EX PO PRENEHANJU NAJEMNE POGODBE 69. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA USKLAJEVANJE PRIPRAV ZA ZAŠČITO KRITIČNE INFRASTRUKTURE 70. MEDRESORSKA OPERATIVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE NALOG, DOLOČENIH Z DRŽAVNIM NAČRTOM ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB UPORABI OROŽIJ ALI SREDSTEV ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE V TERORISTIČNE NAMENE OZIROMA TERORISTIČNEM NAPADU S KLASIČNIMI SREDSTVI 71. PROJEKTNA SKUPINA ZA IZBOLJŠAVO KAKOVOSTI V JAVNEM ZDRAVSTVU 72. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA O URESNIČEVANJU NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA 73. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO PRVEGA PERIODIČNEGA NAČRTA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH 74. DELOVNA SKUPINA ZA USKLAJEVANJE PRIPRAVE PROJEKCIJ JAVNIH IZDATKOV, KI SO POSLEDICA STARANJA PREBIVALSTVA 75. RAZVOJNO-POSLOVNI SVET ZA SLOVENCE PO SVETU 76. EKSPERTNA SKUPINA ZA VPRAŠANJA VARNOSTI V ZVEZI S KANDIDATURO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SEDEŽ NADZORNEGA ORGANA GALILEO (GSA GALILEO SUPERVISORY AUTHORITY) 77. DELOVNA SKUPINA ZA ZUNANJE ODNOSE 78. DELOVNA SKUPINA ZA MEDNARODNO RAZVOJNO POMOČ 79. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRORAČUN 80. ODBOR ZAPRTEGA VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA SKLADA ZA JAVNE USLUŽBENCE V REPUBLIKI SLOVENIJI 81. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA USKLAJEVANJE UKREPOV RAZVOJNE PODPORE POMURSKI REGIJI 82. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE KONVENCIJE O VAROVANJU IN SPODBUJANJU RAZNOLIKOSTI KULTURNIH IZRAZOV 83. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA NADALJEVANJE IN EVALVACIJO PROJEKTA NPU 84. DELOVNA PODSKUPINA ZA PODROČJE NORMATIVNE UREDITVE 85. DELOVNA PODSKUPINA ZA PODROČJE KADROV, DELOVNO PRAVNEGA STATUSA, MATERIALNO-TEHNIČNE PODPORE IN INFORMACIJSKE OPREME 86. DELOVNA PODSKUPINA ZA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA 87. DELOVNA SKUPINA ZA PODROČJE PROTOTIPNIH REŠITEV 88. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO AKCIJSKEGA NAČRTA ZA IZVAJANJE RESOLUCIJ VARNOSTNEGA SVETA OZN 1325 IN 1820 O ŽENSKAH, MIRU IN VARNOSTI IN AKCIJSKEGA NAČRTA ZA ITVAJANJE RESOLUCIJ VARNOSTNEGA SVETA OZN 1539 IN 1612 O OTROCIH V OBOROŽENIH SPOPADIH 89. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA VODENJE PROJEKTA IZGRADNJE NOVO NAČRTOVANE STAVBE NUK II 90. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA USKLAJEVANJE UKREPOV RAZVOJNE PODPORE POMURSKI REGIJI IN POKOLPJU 91. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PROJEKT NORDIJSKI CENTER PLANICA 92. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SPREMLJANJE OBLIKOVANJA IN DELOVANJA SPODBUJEVALNO RAZVOJNE PLATFORME 93. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE SPREJETIH ZAVEZ NA 5. MINISTRSKI KONFERENCI O OKOLJU IN ZDRAVJU EVROPSKE REGIJE SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE 94. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO MODELA FINANCIRANJA INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV PO MODELU JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA 95. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZBIRO OBLIKE BODOČNIH STATUSNIH IN ORGANIZACIJSKIH SPREMEMB DRUŽBE DDC SVEOVANJE INŽENIRING, D.O.O. 96. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA ZADEVE OECD NA OPERATIVNI RAVNI 97. KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA PRIPRAVO STALIŠČ DO NASLEDNJE FINANČNE PERSPEKTIVE EU 2014+ 98. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV MOŽNOSTI POSEBNEGA UPOKOJEVANJA POLICISTOV 99. DELOVNA SKUPINA “ZUNANJI ODNOSI” 100. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PROBLEMATIKO MLADOLETNIKOV BREZ SPREMSTVA 101. DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV ZAKONODAJE, KI DOLOČA ORGANIZIRANOST IN FINANCIRANJE INVALIDSKIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI 102. DELOVNA SKUPINA ZA CELOVITO OBRAVNAVO PROBLEMATIKE IZBRISANIH 103. DELOVNA SKUPINA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REVIZIJO UVRSTITEV DELOVNIH MEST IN NAZIVOV V PLAČNI SKUPINI C3 IN ODPRAVO UGOTOVLJENIH ANOMALIJ 104. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV SISTEMSKIH UKREPOV ZA PREPREČEVANJE DAVČNIH UTAJ PRI ZAVEZANCIH, KI POSLUJEJO Z GOTOVINO 105. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV MOŽNOSTI ZA UVELJAVITEV 37. ČLENA AKTA O PRISTOPU ČEŠKE REP., REP. ESTONIJE, REP. CIPER, REP. LATVIJE, REP. MADŽARSKE, REP. MALTE, REP. POLJSKE, REP. SLOVENIJE IN SLOVAŠKE REP.K EVROPSKI UNIJI 106. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PODPORO SKRBNIKU OSREDNJE SPLETNE STRANI ZA PODROČJE FINANČNEGA IZOBRAŽEVANJA 107. DELOVNA SKUPINA VLADE RS ZA REVIZIJO UVRSTITEV DELOVNIH MEST IN NAZIVOV INŠPEKTORJEV IN PRISTANIŠKIH NADZORNIKOV V PLAČNI SKUPINI C6 IN ODPRAVO UGOTOVLJENIH ANOMALIJ 108. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO IZRAČUNOV STROŠKOV LETENJA Z LETALOM DASSAULT FALCON 2000 EX 109. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA e-SOCIALA – ZAGOTOVITEV PODATKOVNIH VIROV ZA IZVAJANJE ZAKONA O UPRAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV 110. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO ZAKONA O AVTOHTONI ITALIJANSKI IN MADŽARSKI NARODNI SKUPNOSTI 111. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA SPREMLJANJE DRŽAVNEGA NAČRTA ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI ALI RADIOLOŠKI NESREČI 112. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SPREMLJANJE SPORAZUMA O ZAPOSLOVANJU VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV V MINISTRSTVU ZA OBRAMBO – SLOVENSKA VOJSKA, MINISTRSTVU ZA NOTRANJE ZADEVE – POLICIJA IN MINISTRSTVU ZA FINANCE – CARINSKA UPRAVE 113. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA EVALVACIJO DOSEDANJIH POSTOPKOV PRI PROSTORSKEM UMEŠČANJU DRŽAVNE CESTE OD PRIKLJUČKA NA AVTOCESTI A1 PRI ŠENTRUPERTU DO PRIKLJUČKA VELENJE JUG 114. DELOVNA SKUPINA ZA KOORDINACIJO RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA IN USKLAJEVANJA UKREPOV EKONOMSKE POLITIKE 115. DELOVNA SKUPINA – SREDNJEROČNI MAKROEKONOMSKI OKVIR IN FISKALNO PRAVILO 116. DELOVNA SKUPINA – PODJETNIŠTVO IN KONKURENČNOST 117. DELOVNA SKUPINA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA 118. DELOVNA SKUPINA – TRG DELA 119. DELOVNA SKUPINA – IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT 120. DELOVNA SKUPINA – KULTURA 121. DELOVNA SKUPINA – ENERGETIKA 122. DELOVNA SKUPINA – PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA 123. DELOVNA SKUPINA – KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN PREHRANA 124. DELOVNA SKUPINA – OKOLJSKA IN PROSTORSKA POLITIKA 125. DELOVNA SKUPINA – SOCIALNA POLITIKA 126. DELOVNA SKUPINA – ZDRAVSTVENO VARSTVO 127. DELOVNA SKUPINA – NACIONALNA VARNOST, OBRAMBA IN ZUNANJE ZADEVE 128. DELOVNA SKUPINA – UPRAVLJANJE SISTEMOV JAVNE UPRAVE 129. DELOVNA SKUPINA – KREPITEV INSTISTUCIJ PRAVNE DRŽAVE, SVOBODE IN VARNOSTI 130. MEDRESORSKA SKUPINA ZA IZVAJANJE DRUGE FAZE SVETOVNEGA PROGRAMA ZA IZOBRAŽEVANJE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE 131. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA SLOVENSKEGA KULTURNO-INFORMACIJSKEGA CENTRA V AVSTRIJI (SKICA) 132. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NOVE STRATEGIJE OBVLADOVANJA GOSPODARSKE KRIMINALITETE V REPUBLIKI SLOVENIJI 133. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA OBLIKOVANJE CELOVITE PROSTORSKE ZASNOVE MATIČNEGA KRASA, KI BO IZDELANA V OKVIRU PARTNERSKEGA ČEZMEJNEGA PROJEKTA KRAS-CARSO 134. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO ZAKONA O GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH 135. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAKONA O URESNIČEVANJU NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA 136. DELOVNA SKUPINA ZA OBLIKOVANJE NAČINA POVEZOVANJA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA Z RAZVOJNIM NAČRTOVANJEM NA REGIONALNI RAVNI 137. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE O TRAJNOSTNEM RAZVOJU DINARSKEGA GORSTVA 138. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO CELOVITE INSTITUCIONALNE UREDITVE PODROČJA ZAGOTAVLJANJA ENAKOSTI IN VARSTVA PRED DISKRIMINACIJO 139. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA ZELENO DAVČNO REFORMO 140. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PROJEKT PREDSEDOVANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ORGANOM EVROPSKIH ŠOL 141. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SODELOVANJE S CENTROM JUGOVZHODNE EVROPE ZA ODKRIVANJE IN PREGON KAZNIVIH DEJANJ 142. DELOVNE SKUPINE, področje EU 143. DELOVNA SKUPINA ZA EVROPSKE ZADEVE 144. DELOVNA SKUPINA ZA SPLOŠNE IN INSTITUCIONALNE ZADEVE 145. DELOVNA SKUPINA “LIZBONSKA STRATEGIJA” 146. DELOVNA SKUPINA “VARNOST IN OBRAMBA” 147. DELOVNA SKUPINA “MEDNARODNA RAZVOJNA POMOČ” 148. DELOVNA SKUPINA “STRUKTURNA IN REGIONALNA POLITIKA 149. DELOVNA SKUPINA “PRISELJEVANJE IN AZIL” 150. DELOVNA SKUPINA “POLICIJSKO SODELOVANJE IN DROGE” 151. DELOVNA SKUPINA “PRAVOSODNO SODELOVANJE” 152. DELOVNA SKUPINA “CIVILNA ZAŠČITA” 153. DELOVNA SKUPINA ZA MAKROEKONOMSKO POLITIKO IN EMU 154. DELOVNA SKUPINA “FINANČNE STORITVE IN PROSTO GIBANJE KAPITALA” 155. DELOVNA SKUPINA “OBDAVČENJE” 156. DELOVNA SKUPINA “PRORAČUN” 157. DELOVNA SKUPINA “CARINSKA UNIJA” 158. DELOVNA SKUPINA “ZAKONODAJNE ZADEVE” 159. DELOVNA SKUPINA “STATISTIKA” 160. DELOVNA SKUPINA “ENERGIJA IN EUROTOM” 161. DELOVNA SKUPINA “PROST PRETOK BLAGA IN STORITEV TER ZAŠČITA POTROŠNIKOV” 162. DELOVNA SKUPINA “NOTRANJI TRG” 163. DELOVNA SKUPINA “SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA” 164. DELOVNA SKUPINA “VARSTVO KONKURENCE IN DRŽAVNE POMOČI” 165. DELOVNA SKUPINA “INDUSTRIJSKA POLITIKA IN PODJETNIŠTVO 166. DELOVNA SKUPINA “TELEKOMUNIKACIJE, POŠTNE STORITVE IN STORITVE INFORMACIJSKE DRUŽBE” 167. DELOVNA SKUPINA “ZNANOST, RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO” 168. DELOVNA SKUPINA “PROST PRETOK OSEB” 169. DELOVNA SKUPINA “DELO IN SOCIALNE ZADEVE” 170. DELOVNA SKUPINA ZA SKLOP “KMETIJSTVO” 171. DELOVNA SKUPINA “VETERINARSKE IN FITOSANITARNE ZADEVE” 172. DELOVNA SKUPINA “RIBIŠTVO” 173. DELOVNA SKUPINA “JAVNO ZDRAVJE” 174. DELOVNA SKUPINA “OKOLJE” 175. DELOVNA SKUPINA “PROMET” 176. DELOVNA SKUPINA “IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN MLADI” 177. DELOVNA SKUPINA “KULTURA IN AVDIOVIZUALNA POLITKIKA” 178. KOMISIJA ZA IZVAJANJE ZAKONA O POPRAVI KRIVIC 179. KOMISIJA ZA POPOTRESNO OBNOVO OBJEKTOV 180. KOMISIJA ZA PLAZOVE 181. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZBIRO KONCESIONARJA NA PODLAGI UREDBE O NAČINU, PREDMETU IN POGOJIH IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z IZRABLJENIMI AVTOMOBILSKIMI GUMAMI 182. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZBIRO KONCESIONARJEV ZA OPRAVLJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z IZRABLJENIMI MOTORNIMI VOZILI 183. KOMISIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC NESREČ NA STVAREH 184. SVET ZA VARSTVO OKOLJA 185. ZNANSTVENI ODBOR ZA DELO Z GENSKO SPREMENJENIMI ORGANIZMI V ZAPRTEM SISTEMU 186. ZNANSTVENI ODBOR ZA NAMERNO SPROŠČANJE GENSKO SPREMENJENIH ORGANIZMOV V OKOLJE IN DAJANJE IZDELKOV NA TRG 187. STROKOVNA KOMISIJA ZA OCENJEVANJE PONUDB GLEDE JAVNEGA RAZPISA ZA IZBIRO KONCESIONARJA ZA POSAMEZNO DIMNIKARSKO OBMOČJE 188. KOMISIJA ZA RAVNANJE Z GENSKO SPREMENJENIMI ORGANIZMI (GSO) 189. ARHIVSKA KOMISIJA 190. KOMISIJA VLADE RS ZA NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJSKIH POGODB NA PODROČJU RUDARSTVA 191. STROKOVNA KOMISIJA ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE ELEKTROGOSPODARSTVA 192. STROKOVNA KOMISIJA ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE PREMOGOVNIŠTVA 193. KOMISIJA ZA NADZOR IZVOZA BLAGA Z DVOJNO RABO 194. KOMISIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC ŠKODE V GOSPODARSTVU 195. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREGLED PRISPELIH VLOG O ZAINTERESIRANOSTI ZA PODELITEV RUDARSKE PRAVICE PRED IZDAJO KONCESIJSKEGA AKTA IZ 15. ČLENA ZAKONA O RUDARSTVU 196. KOMISIJA ZA POSPEŠEVANJE MEDNARODNE MENJAVE 197. KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE KRIMINALITETE 198. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO MOŽNIH UKREPOV ZA UVELJAVITEV MIGRACIJSKE POLITIKE REPUBLIKE SLOVENIJE 199. KOMISIJA ZA UGOVOR VESTI VOJAŠKI DOLŽNOSTI 200. ODBOR KONVENCIJE O PRIZNAVANJU VISOKOŠOLSKIH KVALIFIKACIJ V EVROPSKI REGIJI 201. SVET ZA VISOKO ŠOLSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE 202. SVET ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO REPUBLIKE SLOVENIJE 203. ODBOR ZA PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO ODLIČNOST 204. KOMISIJA ZA AKREDITACIJO VIŠJEŠOLSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV 205. ODBOR REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZOISOVO NAGRADO, ZOISOVO PRIZNANJE, PRIZNANJE AMBASADOR ZNANOSTI RS IN PUHOVA PRIZNANJA 206. KOMISIJA ZA DOLOČITEV OMREŽNIH PRIKLJUČNIH TOČK S PREDNOSTJO 207. SVET ZA SISTEM PLAČ V JAVNEM SEKTORJU 208. PODKOMISIJA ZA ŠTIPENDIRANJE PRI KOMISIJI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ADMINISTRATIVNE ZADEVE IN IMENOVANJA 209. KOMISIJA ZA PRITOŽBE IZ DELOVNEGA RAZMERJA ZA JAVNE USLUŽBENCE PRI ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE IN PRI PRAVOSODNIH ORGANIH 210. KOMISJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBRAVNAVANJE PREDLOGOV PREDPISOV Z VIDIKA DOLOČB ZAKONA O JAVNI RABI SLOVENŠČINE TER CILJEV JEZIKOVNE POLITIKE IN JEZIKOVNEGA NAČRTOVANJA 211. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA DRŽAVNE PROSLAVE 212. NACIONALNI SVET ZA KNJIŽNIČNO DEJAVNOST 213. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠPORT 214. ODBOR ZA PODELJEVANJE BLOUDKOVIH PRIZNANJ 215. ODBOR ZA PODELJEVANJE NAGRAD REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU ŠOLSTVA 216. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE 217. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POKLICNO IN STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE 218. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH 219. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZDAJO PREDHONIH MNENJ V POSTOPKU IZDAJE DOVOLJENJ ZA PROMET Z VOJAŠKIM OROŽJEM IN OPREMO 220. ODBOR ZA RAZPOLAGANJE S SREDSTVI POŽARNEGA SKLADA 221. DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE TEMELJNIH RAZVOJNIH PROGRAMOV SLOVENSKE VOJSKE V LETIH 1994- DO 2015 222. MEDRESORSKA STROKOVNA KOMISIJA ZA IZDAJO SOGLASIJ ZA IZVEDBO ZAUPNIH NAROČIL 223. STALNA MEDRESORSKA ANALITIČNA SKUPINA 224. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA NATOVE RAZPISE 225. ODBOR NACIONALNEGA PRPGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA 226. KOMISIJA ZA VODENJE POSTOPKOV O PRITOŽBAH ZOPER ODLOČBE, KI JIH NA PRVI STOPNJI NA PODLAGI LETALSKIH PREDPISOV, KI VELJAJO V REPUBLIKI SLOVENIJI, IZDA MINISTRSTVO PRISTOJNO ZA PROMET 227. SVET ZA KMETIJSTVO IN PODEŽELJE REPUBLIKE SLOVENIJE 228. KOMISIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC ŠKODE V KMETIJSTVU 229. ZDRAVSTVENI SVET 230. SVET ZA ZDRAVJE 231. SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU 232. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA KEMIJSKO VARNOST 233. KOMISIJA ZA STRATEŠKO BLAGO 234. KOMISIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PACIENTOVIH PRAVIC 235. KOMISIJA VLADE RS ZA DROGE 236. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA OBRAVNAVO PREDLOGOV REGIONALNIH DRŽAVNIH POMOČI ZA TEKOČE POSLOVANJE PODJETIJ 237. DELOVNA SKUPINA ZA ZASTOPANJE INTERESOV DRŽAVNIH ORGANOV PRI IZVRŠEVANJU ZAKONA O GLAVNEM MESTU 238. OŽJA DELOVNA SKUPINA ZA ZASTOPANJE INTERESOV DRŽAVNIH ORGANOV PRI IZVRŠEVANJU DOLOČB ZAKONA O GLAVNEM MESTU REPUBLIKE SLOVENIJE 239. SVET ZA NACIONALNO VARNOST 240. SEKRETARIAT SVETA ZA NACIONALNO VARNOST 241. KOMISIJA ZA SPREMLJANJE AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA INVALIDE 2007-2013 242. KOMISIJA ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC DELA Z AZBESTOM 243. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ODKRIVANJE IN PREPREČEVANJE DELA IN ZAPOSLOVANJA ZA ČRNO 244. KOMISIJA ZA POSTOPKE SPORAZUMEVANJA ZA PRIZNANJE ODŠKODNIN OBOLELIH ZA POKLICNO BOLEZNIJO ZARADI AZBESTA 245. KOMISIJA ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO POKOJNINE POD UGODNEJŠIMI POGOJI 246. STALNA KOMISIJA ZA URESNIČEVANJE SPORAZUMA MED VLADO RS IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O UREJANJU VOJNIH GROBIŠČ 247. STALNA KOMISIJA ZA URESNIČEVANJE SPORAZUMA MED VLADO RS IN VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O UREJANJU VOJNIH GROBIŠČ 248. SVET ZA SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK 249. KOMISIJA ZA ODLOČANJE O ODŠKODNINI ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ 250. KOMISIJA ZA INFORMACIJSKO VARNOST 251. STROKOVNA SKUPINA POD VODSTVOM MINISTRSTVA ZA FINANCE, KI BO PREVERILA DEJANSKE UTEMELJENE STROŠKE ZA OPRAVLJENA NAROČILA PO POGODBI O NAROČILU TER VIŠINO DEJANSKO UTEMELJENIH ODHODKOV ZA IZRAČUN KONCESIJSKE DAJATVE 252. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO 253. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO ROMSKE SKUPNOSTI 254. MEDRESORSKO DELOVNO TELO ZA MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE 255. STALNA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA OMEJEVALNE UKREPE 256. STALNA AVTONOMNA STROKOVNA KOMISIJA ZA PRIPRAVO MNENJA O USPOSOBLJENOSTI KANDIDATOV, KI NISO DIPLOMATI, ZA VODJO DIPLOMATSKEGA PREDSTAVNIŠTVA ALI KONZULATA 257. KOMISIJA ZA SPREMLJANJE SPORAZUMA O ZAGOTAVLJANJU POSEBNIH PRAVIC MADŽARSKE MARODNE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI IN SLOVENSKE NARODNE MANJŠINE V REPUBLIKI MADŽARSKI 258. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU 259. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE PO SVETU 260. SVET VLADE RS ZA URESNIČEVANJE NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA 261. SKUPNO DELOVNO TELO VLADE RS ZA VARSTVO PRED ŠKODLJIVIMI RASTLINAMI 262. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA NAPOTITEV OSEB V MEDNARODNE CIVILNE MISIJE IN MEDNARODNE ORGANIZACIJE 263. SVET ZA PROMOCIJO KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV 264. SVET ZA TERITORIALNO USKLAJEVANJE RAZVOJNIH POBUD 265. NACIONALNI USKLAJEVALNI ODBOR ZA IZVAJANJE EVROPSKEGA LETA PROSTOVOLJNIH DELAVNOSTI (2011) 266. SVET ZA SOCIALNO PODJETNIŠTVO 267. DRŽAVNA KOMISIJA IN REGIJSKE KOMISIJE ZA OCENJEVANJE ŠKODE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH TER ZA PRIPRAVO PREDLOGOV ZA ODPRAVO NJIHOVIH POSLEDIC 268. ODBOR REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODELITEV DRŽAVNIH PRIZNANJ NA PODROČJU PROSTOVOLJSTVA 269. STROKOVNA KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN CIVILNE SVOBOŠČINE – ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA 270. STROKOVNA KOMISIJA ZA KULTURO, UMETNOST TER TURIZEM – ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA 271. STROKOVNA KOMISIJA ZA REKREACIJO, ZDRAVJE TER VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE – ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA 272. STROKOVNA KOMISIJA VARSTVO OKOLJA IN OHRANJANJE NARAVE TER ČLOVEK, NARAVA IN DRUŽEBEN VREDNOSTE – ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA 273. DELOVNA SKUPINA ZA IMPLEMENTACIJO DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/36/ES O PRIZNAVANJU POKLICNIH KVALIFIKACIJ 274. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPODBUJANJE RAZVOJA PROSTOVOLJSTVA, PROSTOVOLJSKIH IN NEVLADNIH ORGANIZACIJ

Pa še seveda izjemno pomemben  ŠTUDIJSKI CENTER ZA NARODNO SPRAVO !!! (12 zaposlenih znanstvenikov!?)

Prevereno na spletni strani Državni portal RS, Notranje organizacijske oblike… :

  • Share/Bookmark

Veze, naveze, botrovanja, žlahta …

Te podatke mi je zbral in posredoval prijatelj;

Tale informacija je šla hitro mimo mene in sem na njo ponovno naletel šele danes. Potem ko je: 1. Janša zaposlil hčer Mazej Kukovičeve – http://www.dnevnik.si/clanek/1042522085 2. Mazej Kukovičeva zaposlila prijateljico Janševega sina – http://www.rtvslo.si/slovenija/mazej-kukoviceva-zaposlila-prijateljico-jansevega-sina/288261 3. Družba Plinovodi d.o.o., ki je v lasti Geoplina d.o.o., ta pa v večinski lasti države in državnih podjetij zaposli Janševo hčerko – http://www.mladina.si/115221/vazno-je-imeti-oceta-v-sds/ 4. Isti Plinovodi d.o.o. v posredno državni lasti zaposlijo sina poslanca Jožeta Tanka – http://www.delo.si/novice/politika/ozji-sorodniki-politikov-brez-tezav-do-sluzb.html 5. Isti Plinovodi d.o.o. v posredno državni lasti zaposlijo sina vidnega člana SDS Jožeta Zagožna – http://www.delo.si/novice/politika/ozji-sorodniki-politikov-brez-tezav-do-sluzb.html 6. Poslanska skupina SDS zaposli sina generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča – http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/1042553076 7. Državno tožilstvo zaposli sina Barbare Brezigar – http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/jaka-brezigar-sijajno-napreduje- 8. Državno tožilstvo zaposli hči Barbare Brezigar – http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/1042321411 9. Poslansko mesto po čudnih manevrih dobi sestrična Urške Bačovnik Janša – http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-parlament-prihaja-brezposelna-sestricna-urske-bacovnik-jansa 10. In še… 11. In še… se je našla državna služba tudi za mati Janševih prvih dveh otrok. Sramota!!! Tako pozno… Dnevnik 27. oktober 2012 (nazadnje spremenjeno: 8:10 30. oktober 2012) |Novice Darsovo IT-službo vodi nekdanja Janševa partnerica Silva Predalič Čeprav se je Predaličeva z Janšo zasebno razšla že pred leti, je ostala zvesta SDS Ljubljana – Vodenje Darsove službe za informacijske tehnologije in inteligentne sisteme je po naših informacijah začasno prevzela Silva Predalič, nekdanja partnerica predsednika vlade Janeza Janše. Predaličeva, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir računalništva, je službo v Darsu dobila v času prve Janševe vlade. Na novi položaj jo je kot vršilko dolžnosti pred dnevi imenovala uprava, ki jo od avgusta s polnimi pooblastili vodi Matjaž Knez. Ta je pot njenemu napredovanju odprl z nedavno »čistko« v oddelku v omenjeni službi, ki jo je vrsto let vodil Anton Žagar. Slednji je pred dnevi skupaj še z enim uslužbencem ostal brez pooblastil, Dars pa naj bi zoper njega vložil tudi odškodninsko tožbo. Na Darsu so nam na več vprašanj odgovorili, da »konkretnih primerov posameznih zaposlenih oseb v družbi skozi prizmo varstva osebnih podatkov ne komentirajo«. Posle z informacijskimi storitvami je po naših informacijah zajela tudi revizija nadzornega sveta Darsa. Ta je Kneza po razrešitvi Mateje Duhovnik konec junija najprej imenoval za vršilca dolžnosti prvega moža, dva meseca kasneje pa ga izbral na razpisu za predsednika uprave. Nadzornike Darsa vodi Dušan Hočevar, sicer član SDS in direktor občinske uprave v Grosupljem. Čeprav se je Predaličeva z Janšo zasebno razšla že pred leti, je ostala zvesta SDS. Na listi stranke je kandidirala na zadnjih dveh lokalnih volitvah v občini Grosuplje, pri čemer je listo SDS leta 2006 vodil prav Hočevar, štiri leta kasneje pa sedanji župan Grosupljega Peter Verlič. Hočevarjeve povezave sežejo do kabineta predsednika vlade. Njegova soproga Janja Garvas Hočevar je namreč namestnica generalnega sekretarja vlade Boža Predaliča, ki je prav tako iz Grosupljega, a s Silvo Predalič po dostopnih podatkih ni v sorodu. Naštete povezave so pomembne zaradi položaja vodje službe, ki na Darsu upravlja informacijsko-krmilne in druge sisteme in ima kot taka glavno besedo pri javnih naročilih na tem področju. Gre sicer za drugi večji pretres, povezan z Darsovo službo za informacijske tehnologije v zadnjem letu in pol. Že junija lani smo poročali, da je nekdanja uprava z Duhovnikovo na čelu za »varnostni pregled informacijskega sistema družbe« najela velenjsko podjetje Trendnet, ki je bilo več let »dvorni« informatik Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Nadzorni svet je takrat vodil direktor Premogovnika Velenje Milan Medved. Po neuradnih informacijah naj bi na Darsu takrat odredili pregled računalnikov, ki jih uporabljajo nekateri zaposleni, pri čemer naj bi iskali dokaze o njihovih stikih z osebami zunaj Darsa. V državni družbi za avtoceste naj bi nekatere računalnike preiskovali tudi v zadnjih dneh. Pri tem nam včeraj niso pojasnili, ali je šlo za interno forenzično preiskavo, kdo jo je izvajal in kaj je bil njen namen. http://www.dnevnik.si/poslovni-dnevnik/poslovni/novice/darsovo-itsluzbo-vodi-nekdanja-janseva-partnerica-silva-predalic

  • Share/Bookmark

Če je preveč gnoja … zemlja ne rodi…

****

… tako je z našo družbo in posledično z rastjo našega gospodarstva.

… Bi dejal, da prevladuje sam gnoj, ki zatre vsako rast in smrad, ki se širi …  ljudstvo že pošteno duši.

Ta gnoj se je vrinil v vsako našo poro, celico in nas kot parazit sesa do zadnje kaplje krvi.

Vsak dan se pojavijo nove substance tega gnoja.

Smrad tvorijo strupeni elementi odgovornih, ki ta smrad dobičkarsko producirajo in nam ga prodajajo z izgubo in dopovedujejo, da moramop to zgubo sami pokriti, ker so oni s tem smradom imeli za nas dobre namene, kot smo mi zanje, ko smo jih postavili za odgovorne za naše zagnojevanje, ki bi nam omogočilo gospodarsko rast.

Dvajset let so nas usmrajali …  saj sploh ne vemo več kakšen vonj je normalen?

Ko smo šli na ulice zaradi tega … že neznosnega smrada, so nas usmradili s plinom, da uvidimo, da so smradi tudi močnejši od tega, ki nas tako moti.

Zanimivo,  da ta njihov smrad branijo uniforme, ki so prav tako site tega smrada in vedo o čem ljudstvo negira.In mi smo jim kupili za bran pred nami opremo, ter jih izšolali, kako nas pretepati;)

Smrad ni mogoče ukiniti, ker ti, ki ga proizvajajo in producirajo … od njega predobro živijo in jim je malo mar za nas mase usmrajenih…

Še nadalje  nas bodo  zalivali s svojo gnojnico in nam dopovedovali, da so naši čuti za vonj zavedeni in nerealni.

Ko bomo plavali, se utapljali  (že sedaj nekateri) v smradu … se bodo oni vozili s svojimi jahtami ob nas in jih ne bo sram, kot jih nikoli ni bilo…  kajti vedo, da jih bo branil  pravni sistemi, policija, vojska  …

… smrad se  vztrajno širi, kot gangrena, če ne odrežeš okončnine, ki ga širijo.

  • Share/Bookmark

aforizem (ironični)

Ko nimaš več ničesar in zadost vsega, dobiš še obilico snega;)

  • Share/Bookmark

Pozor! Pozor!


Tole sem dobil, morda je res kaj na tem? Ne škodi, kot lahko renično škodi, če prezrem in je res:)

Pozor! Te dni se dogaja, da delijo na bencinskih črpalkah ali parkiriščih brezplačne obeske in podobne okraske za vaš avto.

Teh stvari ne jemljite ! Notri je vgrajen čip - kriminalci vas potem sledijo do doma in na ta način ugotovijo, kdaj ste odsotni, kar jim omogoča kasnejši vlom v vaš dom.

Gre za romunske kriminalce, kateri so si izmislili nov način za vlome.

Obvestite svoje prijatelje.

  • Share/Bookmark

Mi nismo Španija, Grčija, južna Italija …

****

…to bi morali politiki vzeti v obzir, namreč pri nas je zima dve tretine letnega časa, dočim v teh deželah pozimi ne pade temperatura pod 20 stopinj.

Kaj hočem s tem dopovedati?

Preprosto, da nas politika naj ne tišči na celo nižji dohodek, kot ga imajo v teh državah, če mi rabimo še denar za višje cene položnic … za  kurjavo, elektriko, oblačila, prevoze, zdravila zaradi prehladov,  zlomov, zimsko vzdrževanje prevozov (motor, avto), da ne naštevam ozimnice in drugih dodanih stroškov, ki jih zime prinašajo in južni brate v taki meri ne zadeva.

Tam lahko hrano gojijo  in pasejo živino na odprtem.

Se pravi, če pademo na njihov standart smo adijo,  če oni umirajo, bomo mi zagotovo umrli;)

Rabimo podvojeno njih vsoto, da preživimo zimo.

Se spominjam 1968 leta v Jugoslaviji … oče nas je otroke  poslal, da nabiramo premog ob progi, ki se je izgubil z vagonov na postaji, kjer so izvajali trke z menjavo vagonov …  med potjo v Reko, kamor so ga vozili iz rudnika Velenje. Kasneje so odobrili koln karte.

Spominjam se, kako nas je pet otrok spalo v ledeni sobi na minus 20 stopinj, čeprav smo imeli v obeh sobah krušne peči;)

Spominjam se enkrat na 14 dni kopanja v kopalnici, kjer je mama zakurila bojler s premogom za bano napolnit (1x) in v prvi vodi se je kopal oče … nato dekleta, mama  in nazadnje jaz;)

Več sem se kopal poleti v Paki in Velunji, kot vse leto doma;)

Res je pa bilo veliko umivanja v topli vodi, ki je bila zajeta iz peči v kuhinji, ki je 7o leta s koln karto redno grela pozimi in poleti s pomočjo sindikata smo dobili še krompir zastonj za ozimnico in poleti vsi gumijaste škorne, katerih smo bili veseli, bolj, kot danes otroci ski-buck :)

Ti časi živijo in vedno bolj oživljajo v meni in očitno sem se le vozil okoli, ker prihajam nazaj na to postajo žalosti in pomanjkanja…

To mislim resno, intuicija mi bobna sencah in v srčnih opnah, da bo hudo, hujše kot domišljija sploh seže …  pa se spomnite name in moje prekorbe, ko se bo dogajalo, ker tudi ni daleč ta čas;  se že dotika nas ;)

  • Share/Bookmark

Normalno, da Župani “ne morejo” odstopiti ..?

****

… kako le, če so si nabrali provizije za obljubljena dela, ki so verjetno vezana na celo obdobje mandata. Tolk so not v dreku, da bi jih odstop lahko stal tudi življenja, če so bile garancije previsoko zavarovane in že predplačane.

Ja ljudje božji, zakaj pa mislite, da so take ihte in prerivanja  za te županske položaje?

Vse deluje po principu mafije … ti meni- jaz tebi in verjamem, da že za časa kandidiranja se obljube vnovčujejo.Te naveze se moćno pletejo in tudi verjamem, da ni naklučje kdo bo zmagal.

Zakaj so večina izbranih danes oklicani, kot barabe? Skoraj ni poštenega? Je možno, tako široko kot naklučje?

Predstavljajte si, da ste mi plačali lepo vsoto za garantirani posel nekega občinskega  projekta, ki se giblje v milijonih (stanovanja?) in da odstranite konkurenco, daste nekaj lepega avansa v naprej.Podobno, kot je počel Sanader.Sedaj pa Župan odstopi in vi se obrišete pod nosom?

Verjamem, da bi Gotof rade volje izstopil iz tega vlaka, ki bo zagotovo iztiril, če bi le lahko. Zatorej mu je ostati večja kazen, kot oditi, ker bo moral nadaljevati obljubljeno in to sedaj ne bo več tako enostavno, ko je brez prijateljev  in pod lupo vseh … ne samo policije.

Mora se počasi kuhati in ne sme skočiti iz lonca, čeprav je voda prevroča;)

  • Share/Bookmark

Sveta jeza (pridiga)

****

Ne zmorem več pisati,   jokati in ne upati!

Kričal sem o svinjarijah, ko so se te izvajale, se  dogajale  in sedaj sem se še sam zlil z njimi, ostal sem brez vere v bolje …  z vami čakam v vrsti na svoje zakolje;)

Vinko je podrobno opisal, povedal; …  vsak od nas je povedano živel, slišal  in gledal ;

Vinko Möderndorfer, pisatelj, režiser:

Moji lubi Slovenci!

Živimo v drekastih časih. Odgovor na to, zakaj smo se pogreznili v greznico nepočiščenih iztrebkov in zakaj nam lasten drek leze v usta in nos, skozi ušesa naravnost v možgane, je preprost: Dvajset let smo poslušali demagoško obračanje besed, gledali demokratično izvoljene butce, ki so nam iz parlamentarne prižnice pridigali o poštenosti, solidarnosti, pravičnosti, zraven pa nekaznovano kradli za našimi hrbti.

Dvajset let so si pripenjali na prsi zasluge, pljuvali na vse, kar niso bili oni, cinično dvomili o vseh avtoritetah, lagali brez kazni, varali brez slabe vesti, resnico in pravico krojili po svoji volji in koži, bili proti vsem, ki niso z nami in bili proti vsem kar tako, zaradi kondicije, zaradi športa.

Dvajset let, moji lubi Slovenci, so zlorabljali besedo, se delali norca iz nje, iz besede so naredili tržno blago, ponižali so jo na besedo laži in manipulacije, jo nespoštljivo izkoriščali, naredili so jo za vlačugo, jo poteptali, prodali, razdali. Poenostavili so jo, zdaj služi ceneni reklami za njihove barabije.

Izdali so prijatelje, sodelavce, brate, sestre; izdali so prepričanje, naše in svoje, menjavali so stranke pogosteje kot svoje gate in pri tem niso niti zardeli. Zlorabljali in zlorabili so vse institucije v svoji brezobzirni borbi za oblast. Se smehljali v televizijske kamere, igrali poštenjake in človekoljube, zraven pa za hrbti brusili nože za naše vratove.

V imenu svojih pritlehnih interesov, v imenu krvoloke bratovščine, ki je vse bolj prepričana, da je oblast boljša od ljubic, boljša od tihe onanije za straniščnimi vrati, kjer res ne škodiš nikomur, so žrtvovali tisoče delovnih mest, usodo tisoče družin, zato da so lahko domov pod pazduho odnesli malho, polno novcev, in si kot nedorasli bradati otroci zgradili lovske kočice, hišice in hiše, nakupili zemljo in zemljišča, zgradili steklene palače in palačice, si kupili ladjice in barke, avtomobile in avtomobilčke, izkopali bazene in postavili plotove, najvišje v svojih glavah, in čisto vseeno jim je bilo, in jim je še vedno, in jim je vedno bolj, za vas, moji lubi Slovenci, za vaše delovne roke, za vaše pridne otroke, za vaše življenje.

Podriskali so vas, lubi moji, vi pa ste mislili, da na vaše obraze pada mehko zlato. Dvajset let so drekačili po vaših glavah s svojimi paranojami, strahom, cinizmom, ironijo, nadutostjo, superiornostjo, in to vse za to, da bi prikrili svoje goljufije, svoje male in velike lopovske afere, tiha kupovanja in podkupovanja, svoje okostnjake, skrite v omarah; vse so si prikrojili, da bi se lahko zakrili in da bi bili večno videti pošteni osvoboditelji, preroditelji, graditelji cest in obcestnih stranišč. Napisali so si svoje zakone, na tiste zakone, ki niso po njihovi meri, se požvižgajo, zamahnejo z roko; postavili so svoje zveste pse na prava mesta, opljuvali so vse druge, posejali sovraštvo in zanetili prepire. Nič ne velja, resnice ni, resnica se samo zdi, vse je lahko tako, kot hočeš, kot rečeš, kot obrneš, kot imaš dolžnika in prijatelja na pravem mestu. Drug drugega držijo za vrat. Deželo jim je v dvajsetih letih uspelo narediti gluho in slepo za vse dobro, za vse kvalitetno. Nič ne velja več. Najmanj delo. Nihče se v resnici na nič ne spozna več in vsi se poznajo na vse. Saj je vseeno, skomignejo z rameni, važno je, da si naš, da si mi simpatičen, da mi lezeš v rit, sploh ni več pomembno, da dobro delaš. In gorje tistemu, ki stoji na cesti sam samcat, s svojim delom, s svojim talentom, s svojo voljo in željo. Gorje pametnemu in nadarjenemu, gorje mu, ki nima ničesar dati v zameno. Tistemu, ki nima nič, je treba vzeti tudi to! Tisti, ki ima vse, naj ima še več! To sta gesli minulih dveh desetletij. Dvajset let!! Moji lubi Slovenci! Za nekatere je to vsa mladost, za nekatere polovica življenja, za nekatere najkreativnejša in najboljša leta, za nekatere celo življenje! Preveč! Dvajset let preveč sprenevedanja, klanovstva in klovnovstva, metanja polen tistemu, ki pride za tabo, kot da je smisel oblasti zgolj in samo to. Drvarjenje! Mrcvarjenje. Veliko izdajstvo.

Lubi Slovenci, poscali so se na občutljivost, na občutek do bližnjega, na sočutje, in še ščijejo: vsem na očeh po vseh ljudeh!

Vi pa vse to vidite in ste kar tiho?

In kdor vidi in ne stori ničesar - je kriv!

Kje je, moji lubi Slovenci, vaša sveta jeza? Kje je občutek za upor? Kam je izginil ponos?

Ni treba čakati, da pride dno do tebe, ni treba, da moraš izgubiti vse, da bi lahko dobil vse. Če lumparije lumpov ne bodo kaznovane, boste morali, moji lubi Slovenci, vzeti mesarico in kij v svoje roke.

* Primož Trubar je svoje pridige velikokrat začenjal z nagovorom: >Moji lubi Slovenci Trubarjevem življenju je bila ljubezen do slovenskega ljudstva. Verjel je, da ima to lubo ljudstvo dovolj moči in volje, sočutja do bližnjega, solidarnosti in tovarištva, da lahko premaga vse skušnjave in preživi vse viharje.

Amen!

  • Share/Bookmark