Aco Ferenc – en passant

Ne moreš zbuditi tistega, ki se pretvarja, da spi…

Arhiv za Februar, 2013


Vitamin B12 … alternativa za vege…

***

Vitamin B – gradnik zdravja

http://lifestyle.enaa.com/Zdravje/Zdravo-zivljenje/Vitamin-B-gradnik-zdravja.html

Vitamin B 12

Vitamin B12 ali kobalamin je v vodi topen vitamin. Vitamin B12 predstavlja družino kemijskih substanc, ki se v organizmu pretvorijo v aktivno obliko – kobalamin. To so cianokobalamin, hidroksokobalamin, metilkobalamin in adenozilkobalamin.

Esencialen je za sintezo purina in timidina, rast krvnih celic, delovanje ščitnice, sintezo mielina ter normalno delovanje možganov in živčevja (vzdržuje integriteto živčne membrane). Zaradi velikosti in zapletenosti strukture se industrijsko pridobiva le z bakterijsko fermentacijo. [1]

Vitamin B12

Cobalamin.png

IUPAC ime

α-(5,6-dimetilbenzimidazolil)kobamidcianid

Kemijska formula

C63H88CoN14O14P

Molekulska masa

1355.37 g/mol

Vsebina

Viri

Vitamin B12 se nahaja v jetrih, ledvicah, mesu, jajcih, siru, mleku in ribah. Ne najdemo pa ga v rastlinski hrani in v kvasu; razen v sojini omaki in sojinem mleku.

Hrana

µg vitamin B12/100g

pečena goveja jetra

83,1

kuhana puranja drobovina

33,2

svinjska jetra

20,1

surove pacifiške ostrige

16,0

kuhane kraljevske rakovice z Aljaske

11,5

surove školjke

11,3

kuhana piščančja drobovina

9,4

švicarski sir

3,34

goveje meso (nekuhano)

1,15

surovo jajce

0,89

polnomastno kravje mleko

0,45

surove piščančje prsi

0,20

[1]

Priporočene vrednosti vnosa

Skupina

µg/dan

novorojenčki (do 6 meseca)

0,3

dojenčki od 6 mesecev do 1 leta

0,5

otroci od 1 leta do 3 let

0,7

otroci od 4 do 6 let

1

otroci od 7 do 10 let

1,4

mladostniki od 11 let naprej

2

odrasli

2

nosečnice

2,2

doječe matere (prvih 6 mesecev)

2,6

Absorpcija

Za absorpcijo je zelo pomembna želodčna kislina in intrinzični faktor (IF), zato pri hipoklorhidriji (npr. kot posledici zdravljenja želodčne razjede z inhibitorji protonske črpalke) lahko pride do malabsorpcije vitamina B12. Podobno se zgodi pri gastritični atrofiji. Težave z absorpcijo in s tem tudi pomanjkanje vitamina B12 naraščajo s starostjo. [2]

Vitamin B12 kot prehransko dopolnilo

Nekatere raziskave so potrdile izboljšanje nekaterih bolezenskih stanj, kot so perniciozna anemija, ateroskleroza, povečan holesterol, osteoporoza, HIV, hepatitis, astma, diabetes, neplodnost pri moških. Deluje tudi kot protektiv pri raku na dojkah.

Pomanjkanje

Zdrav človek, ki uživa uravnoteženo prehrano, ne bi smel imeti težav s pomanjkanjem tega vitamina. Drugače pa je pri veganih, ki s hrano ne dobijo zadostne količine vitamina B12. Če ga primanjkuje, začne primanjkovati tudi folata, saj se s tem spremeni njegov metabolizem in se zmanjša njegova regeneracija v telesu. Posledično zaradi pomanjkanja folata se poviša plazemska koncentracija homocisteina, kar poveča verjetnost za koronarno arterijsko bolezen in zaplete v nosečnosti. Nekateri avtorji opozarjajo na morebitno povezavo pomanjkanja vitamina B12 in razvojem nevropsihičnih bolezni. Simptomi pomanjkanja se pri človeku, ki postane vegan, pokažejo šele po 20 letih. Če pa ima človek težave z absorpcijo (reabsorpcijo) vitamina B12, pa se simptomi pokažejo že po 3 letih. [2]

Farmacevtska uporaba

Najbolj pogosta oblika v farmacevtskih oblikah je cianokobalamin, ker cianid stabilizira molekulo kobalamina, ki bi v nasprotnem primeru v stiku s svetlobo razpadla.[2] Vitamin B12 se dodaja v obliki injekcij ali peroralno v dnevni količini 300 – 1000 µg. Dodaja se:

  • po operativni/kirurški odstranitvi dela ali celotnega želodca ali črevesja za zagotovitev ustrezne koncentracije vitamina B12 v krvnem obtoku,

  • za zdravljenje perniciozne anemije,

  • za nadomeščanje vitamina B12 v primeru pomanjkanja zaradi nezadostnega privzema vitamina B12 iz hrane,

  • pri tirotoksikozi,

  • pri krvavitvah,

  • pri malignih boleznih,

  • pri boleznih jeter ali ledvic,

  • pri gastrointestinalnih infekcijah,

  • kadilcem

  • striktnim vegeterijancem (vegani),

  • bolnikom, ki imajo težave z absorpcijo vitamina B12 iz hrane zaradi primanjkljaja želodčnega tkiva (parietalnih celic).

Možni neželeni učinki

Predoziranje cianokobalamina naj ne bi povzročilo resnih neželenih učinkov, razen alergijskih reakcij, kot so koprivnica, oteženo dihanje, otekanje obraza, ustnic, jezika ali žrela.

http://www.veganstvo.net/faq/

Kaj je vitamin B12?

B12 oziroma kobalamin je snov, ki je med drugim pomembna za tvorbo rdečih krvničk ter za dobro delovanje možganov in živčnega sistema. Edini organizem, ki je sposoben sinteze vitamina B12, je bakterija. Živalsko meso, drobovje in izločki vsebujejo B12 zgolj zavoljo bakterij, ki so jih živali zaužile (pogosto s krmo). V naravi se B12 in bakterije, ki ga proizvajajo, nahajajo v prsti in na površinah rastlin. Dodan je pa mnogim komercialnim izdelkom, kot so na primer žitarice za zajtrk, izdelki iz soje in jedilni kvas.

Ni natančnega podatka, koliko vitamina B12 naj bi človek dnevno zaužil. B12 se v zdravem telesu namreč reciklira (reabsorbcija je razlog, da lahko traja tudi več kot 20 let, preden se pokaže pomanjkanje), zato imajo ljudje različne potrebe po tem vitaminu. Tudi uradna priporočila v Združenem Kraljestvu, na primer, so se v zadnjih letih znižala.

V naših želodcih se izloča encim, imenovan tudi intrinzični faktor, ki je ključnega pomena za absorbcijo B12. Če je intrinzični faktor oslabljen ali odsoten, do sinteze B12 ne bo prišlo, ne glede na to, koliko ga je prisotnega v prehrani. Problem se lahko pojavi tudi, če je oslabljena flora v tankem črevesu, kjer se običajno nahajajo bakterije, ki proizvajajo B12, ter receptorji za absorbcijo tega vitamina. Pomanjkanje vitamina B12 je resna zdravstvena težava, vendar nikoli ne gre za deficit zgolj vitamina B12, saj nikoli ne prihaja do pomanjkanja le enega vitamina ali minerala. V veliki večini primerov pa sploh ne gre za prenizek vnos B12, temveč za težave z absorbcijo.

Zelo razširjeno je mnenje, da tisti, ki se prehranjujejo zgolj z rastlinsko prehrano, trpijo pomanjkanje vitamina B12. Vendar pa raziskave tega ne potrjujejo. Velika količina B12 v krvnem obtoku (pa najsi bo iz mesa ali prehranskih dodatkov) še ne pomeni, da ga telo dejansko lahko uporabi. Poleg tega Marieb v svoji knjigi Human Anatomy and Physiology piše, da izredno bazično ali izredno kislo okolje lahko uniči vitamin B12. Potemtakem bi bil B12 v živalskih proizvodih zlahka uničen, saj je hidroklorna kislina, ki je prisotna v želodcu ob prebavi mesa, zelo kisla. To bi lahko pojasnilo, zakaj pri tistih, ki jedo meso, verjetnost pomanjkanja B12 ni manjša kot pri veganih. Nadalje uživanje mesa v človekovem dolgem prebavnem traktu povzroča gnitje, katero uničuje koristne bakterije v črevesju; gnitne bakterije, ki so naravno prisotne v mesu, so zelo obremenjujoče za telo.

http://www.zdravniski-nasveti.net/?nStran=teme&tema=vege&pog=3

4. Znaki pomanjkanja vitamina B12

Bolezenska slika pomanjkanja vitamina B12 je raznolika, odvisna je od tega, kako dolgotrajen je primanjkljaj, kakšne so koncentracije vitamina B12 v krvi, pomembna je starost bolnika, spremljajoče bolezni itd. Koža bolnikov lahko postane slamnate barve, ki je posledica kombinacije bledice in zlatenice. Pojavi se posebna oblika slabokrvnosti (megaloblastna anemija), bolniki imajo lahko pekočo ustno sluznico in jezik. Ker je vitamin B12 pomemben za normalno delovanje živčevja, lahko pride pri pomanjkanju do okvare možganov, hrbtenjače in živcev, kar se kaže kot mravljinčenje in odrevenelost zgornjih in spodnjih udov. Pride do izgube zaznavanja finih občutkov v rokah, le te postanejo okorne in se hitro utrudijo. Lahko pride tudi do okvare vidnega živca in krvavitve v mrežnico, kar lahko pripelje do poslabšanja ali izgube vida. V kasnejših fazah se lahko pojavijo motnje v delovanju mišic zapiralk, kar pripelje do uhajanja vode in blata. Pojavi se splošna šibkost telesa in v končni fazi tudi upad miselnih-intelektualnih sposobnosti (demenca). Pri majhnih otrocih se lahko posledice pomanjkanja pojavijo že relativno hitro, saj nimajo zaloge vitamina B12 v telesu. Pojavi se razdražljivost, neješčnost, brezvolja, nazadovanje v razvoju, pride do izgube sposobnosti za izvajanje že pridobljenih spretnosti (npr. otrok ne zmore več sedeti brez opore, ne zmore več dvigniti glavice,…), ne pridobiva več na teži, ne raste, zmanjša se sposobnost komuniciranja, sposobnost smehljanja. Nezdravljeno stanje vodi v komo in smrt.

5. Kje najdemo vitamin B12?

Glavni vir vitamina B12 so meso, ribe, jajca, mleko in nekatere alge. Manjše količine vitamina B12, ki ga vsebuje zelenjava, pripisujejo onečiščenju zelenjave z bakterijami, saj nekateri soji bakterij izdelujejo ta vitamin. Veliko vegetarijancev verjame, da fermentirane oblike soje (tempeh) vsebujejo dovolj vitamina B12 oziroma, da so ga sposobne izdelati njihove lastne bakterije v črevesu. Odrasli vegani imajo v organizmu zaloge vitamina B12 za več let, zato mirno živijo v zmoti. Problem se večinoma pokaže šele pri njihovem naraščaju, ki teh zalog nima. Številni modreci z vzhoda (npr. iz Indije), ki imajo pri nas učence, priporočajo ali zapovedujejo različno stroge oblike vegetarijanskega prehranjevanja. V deželah v razvoju je manj pomanjkanja vitamina B12, ker je voda in hrana kontaminirana z bakterijami, in ker se nekaj vitamina, ki ga proizvedejo črevesne bakterije, absorbira v krvni obtok. V Sloveniji živimo v drugačnih razmerah in tudi naša črevesna flora se razlikuje od indijske. To je tudi razlog, da moramo pri nas posvečati več pozornosti morebitnemu pomanjkanju vitamina B12. Pri lažjih oblikah vegetarijanstva, kjer so vključena jajca ali pa vsaj mleko, bo zelo redko prišlo do pomanjkanja vitamina B12. Pri strogi veganski prehrani pa skorajda zagotovo, razen če ne uživamo tudi alg ali pa farmacevtskih preparatov vitamina B12. Če smo se odločili za vegansko prehranjevanje, je nujna redna kontrola pri zdravniku, še posebej previdni moramo biti pri otrocih in nosečnicah. Tudi, če se redno prehranjujemo z algami ali uživamo farmacevtske preparate vitamina B12 je kontrola pri zdravniku potrebna. Obstaja namreč možnost, da se vitamin B12 v tankem črevesu ne absorbira v krvni obtok.

http://www.napovednik.com/dogodek239252drmedivicaflissmakakajpacejekrivvitamin

Dr.med. Ivica Flis Smaka: Kaj pa, če je kriv VITAMIN B12?, Založba Ara, 2012

S priznano mariborsko zdravnico se bomo pogovarjali o najnovejši uspešnici Založbe Ara: Kaj pa, če je kriv VITAMIN B12? Knjiga s podnaslovom Epidemija napačnih diagnoz je zanimiva za vse, ki želijo odkriti in odpraviti vzroke številnih obolenj in stanj, povezanih s pomanjkanjem vitamina B12. Avtorja sta dokazala, da pomanjkanje vitamina B12 lahko okrni delovanje skoraj slehernega dela telesa. Kot tihi sovražnik preži na milijone ljudi in je mojster preobrazbe. Pri nekom povzroča le drhtenje, pri drugem multiplo sklerozo, impotenco, diabetično nevropatijo in številne druge, navidezno brezupne težave. Odkrivanje pomanjkanja vitamina B12 je preprosto in poceni, zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj odpravljanje pomanjkanja vitamina B12 ni del vsakdanje zdravniške prakse po vsem svetu in zdravstveni krogi ne sprejemajo z dejstvi podprtih informacij, zabeleženih v tej knjigi.

Dr. Ivica Flis Smaka: dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine. Mariborčanka, zaprisežena zdravemu načinu življenja, ohranjanju kakovosti življenja, naravnim pristopom v medicini, akupunkturi in medicini nasploh. Najprej se je naučila praktično vseh različnih masažnih tehnik, akupresure in makrobiotike in opravila mednarodni izpit za velnes svetovalko ter izpit iz akupunkture. Leta 2006 je odprla zasebno ambulanto s koncesijo, kjer združuje vsa svoja znanja v praksi. V zadnjih letih izvaja anti-aging svetovanje, terapije z bioidentičnimi hormoni in prehransko svetovanje. Je tudi sodna izvedenka za medicino s področja fizikalne in rehabilitacijske medicine. Ob vseh številnih dejavnostih pa je, kot pravi sama, najraje mama svojemu najstniku, ki jo šola iz dneva v dan! www.dr-flis.si/

http://b12kobalamin.blogspot.com/2012/03/kaj-je-kobalamin-oziroma-b12.html

Kaj je kobalamin oziroma B12

B12 (oziroma kobalamin) je intenzivno rdeč, vodotopen vitamin, ki sodeluje pri nekaterih ključnih procesih v telesu: pri sintezi DNK, pri nastajanju krvnih celic in pri obnavljanju živčnih tkiv. Pomanjkanje se lahko kaže na področjih, ki so s tem povezana – hematološko, nevrološko in psihološko.

Drugo ime za vitamin B12 je kobalamin, izpeljanje iz tega imena označujejo njegove različne kemijske oblike: cianokobalamin, metilkobalamin, hidroksokobalamin, telesne zaloge so v obliki deoksiadenozilkobalamina.

Simptomi pomanjkanja kobalamina so lahko naslednji: anemija, utrujenost, mravljinčenje, pokoč in vnet jezik, odrevenelost, šibkost, razdražljivost, motnje v koncentraciji, demenca, senilnost. Simptomi se razvijajo postopoma, zato pomanjkanje dalj časa lahko ostane prikrito. Za majhne otroke je to posebej težka okoliščina, saj nastaja škoda na živčnem sistemu, pa se je sploh ne zavedamo.

Novejše raziskave odkrivajo, da pomanjkanje B12 vodi v povišane vrednosti homocisteina, kar lahko vodi v aterosklerozo. Pomanjkanje B12 lahko vpliva na slabo delovanje ščitnice, vpliv seže do presnove maščob (trigliceridi, holesterol), kar je spet dejavnik za aterosklerozo.

Telo je izredno varčno pri porabi B12 in ga tudi zelo uspešno “reciklira” v prebavnem sistemu. Količina potrebnega B12 v prehrani se meri v mikrogramih. Zaloge B12 običajno zadoščajo za dolga leta, kar pa nikakor ne velja za majhne otroke, ti potrebujejo nekaj več B12. Polovica telesnih zalog je v jetrih, nekaj pa v ledvicah in drugih tkivih.

  • Share/Bookmark

Moto-manija… (za prijatelja Dareta, svetovnega popotnika)

***

nisem bogat

zato nič stat

nič menjat gat

samo gas  gas

naj  suče se bat

nič jest

samo navita   pest

dokler ne zmanjka cest

  • Share/Bookmark

Nasveti, kako se nam nekaj le navidezno sveti…

** Sanja Lončar () opominja:

Če želiš ostati zdrav, samo vstran od raznih Vichyjev, Eucerinov, Nivej ipd., sem ravno zadnjič bila na predavanju ene neodvisne raziskovalke (ki je ne financira noben lobi, kar je najpomembnejše!) in zvedela, da je v teh znamkah daleč največ najhujših kemikalij, ki seveda pridno prodirajo skozi kožo v krvni obtok…. Če ti je kaj do zdravja, zberi nekaj od znamk, ki imajo potrjen eko certifikat ali BDIH, recimo med najbolj zdrave sodijo Weleda, Dr. Hauschka itd., ne pa tiste, ki so polne derivatov nafte, parabenov, PEG-ov in ostalih kancerogenih snovi.

Mimogrede, Eucerin je po nemških neodvisnih eko-testih razglašen za najhujšega!”

Pred kratkim sem prebrala tudi knjigo ameriškega zdravnika, ki omenja nevarne sestavine v kozmetiki in čistilih, kolikor mi je dopuščal čas, pa sem še sama malo raziskovala po internetu. Iz kopalnice je letel Buebchen, L’orealovi šamponi, nekaj stvari bom še porabila do konca. Sicer pa preklapljamo na Weledo in Dr. Hauschka tako za otroke kot za naju z možem. Najslabše je Nivea, Max Factor, L’oreal, tudi kozmetika višjega cenovnega razreda, kot je Dior, Guerlain, Chanel, Lancome. Mislim, res kriza. Sama sem prisegala na Clarins pa ni ne vem koliko boljše kot Garnier itd.

No pa še nekaj: ZDRAVE IN LEPE (povzetek predavanja Sanje Lončar 9.6.2007 v MB)(povzela bom tudi kakšne druge informacije, ne le o kozmetiki, ker je res koristno vedeti!)

Liki v reklamah za celulit so, ne boste verjele, 12-13 letnice, ki so skrbno naličene, da izgledajo starejše, tako da v teh reklamah vidite napete noge deklic, ki seveda še ne morejo imeti celulita, ki pa je v kasnejših letih povsem naraven in normalen pojav!

Zelo pomembno je piti dovolj vode!!! – če celica ne dobi zadosti vode, se ne more obnavljati, ampak se poškoduje – tako nastajajo tumorske tvorbe, ker vzdržujejo v telesu nekaj, kar je v okvari!

Nara Petrovič je napisal zelo priporočljivo knjigo: Navodila za uporabo človeka!

Od premalo vode nastaja tudi osteoporoza, visok krvni pritisk, težave s prebavo…

Nikoli ne jejmo zvečer! Organizem je programiran, da potrebuje hrano zjutraj in v prvem delu dneva!

Dobra novica: čokolada je zelo dober vir magnezija! :) )) (a ne pretiravajmo)

Proti celulitu niso potrebne nobene kreme, ampak je dovolj že sama masaža, npr. če se nekajkrat na dan spomnimo in malo zmasiramo stegna, četudi skozi oblačila, da spodbudimo cirkulacijo, pretok limfe… Večina anticelulitnih “čudežev” je celo zelo škodljiva! Praznijo maščobne celice, zategujejo kožo, in to največkrat s kislinami, po čemer so celice bolj dovzetne za UV, torej tudi za raka kože, po teh sredstvih ne bi smeli vsaj 7 dni na sonce!! Kisline so tudi v vseh kremah za pilinge….. ipd.

Za hrbtenico je zelo priporočljivo sedenje na žogi (tisti ortopedski, saj veste kateri, ne? :) )

Rešitve za DELNO odpravljanje celulita (ker v celoti to NI mogoče): - več vode in dovolj kakovostne soli - več gibanja , masaže, kneippanja - uporaba naravnih olj za nego kože (npr. Weleda) - zeliščni pripravki, ki pospešujejo cirkulacijo odvajajo strupe… - jesti ob pravem času - vnašati manj “smeti” v telo - izbirati hrano v skladu z individualnimi karakteristikami (krvno skupino,  stanjem posameznih organov)

V sredstvih proti celulitu so snovi za čiščenje strojev, razmaščevanje… (skratka, bolje da ne veste, kaj vse).

Brezovo olje (od Welede) – če s tem namažemo noge, bomo šli praktično vsako uro na WC – odvaja vodo iz tistega dela telesa, kjer je naneseno, zraven pa moramo piti veliko vode! To pomaga recimo pri edemih, oteklinah… razstrupi tkivo! Tudi kneippanje je zelo priporočljivo! KOLIKO JE SONCE RES NEVARNO?

Npr. v sončnem vremenu na Jadranu je faktor približno 18, v rahlo oblačnem 10, v oblačnem 4, tako da v sončnem vremenu faktor 18 ali malo več (odvisno od tipa kože) povsem zadostuje! Ko so erupcije na soncu, morda nekoliko višji, npr. 20! Ljudje, ki uporabljajo visoke zaščitne faktorje, imajo največ raka kože! Po eni strani zato, ker so ta močna sredstva že sama po sebi škodljiva, po drugi pa zato, ker mislijo, da so potem zaščiteni in se brezskrbno nastavljajo soncu ob najmočnejšem sevanju.

Npr. faktor 20 posrka 94% UVB, faktor 30 pa posrka 95-96%, tako da nanesemo 50% več kemije za 1-2% več zaščite, kar se seveda ne izplača!

Naravna zaščitna sredstva za sonce so na bazi TITANIUM DIOKSIDA (npr. Weleda) – ki naredi na koži refleksno plast, se ne vsrka v kožo, faktor 20 je povsem dovolj! (sicer se menda malo vidi na koži, ampak zdravje je prvo, sploh pri otrocih! – sicer se pa tudi pri navadnih kremah za sončenje svetimo…) -Sintetična sredstva: že 15 dni(!!!) po odprtju precej pade zaščitni faktor, tako da seveda niso uporabna naslednje leto! -Naravna sredstva: lahko jih uporabljamo 3 leta, ker tukaj gre za minerale, ne povzroča alergij,… Titan in cink so koži prijazni. Ampak pozor: velike kozmetične firme pa delajo naslednje: titan zdrobijo v nanodelce, tako da se ne vidi na koži, ker vanjo prodre(!), kar je škodljivo - to počno Nivea, L’Oreal,…

Če pa ima sredstvo certifikat BDIH (zelo stroga kontrola!), je zagotovo varno!

Kokosova, olivna,… olja so primerljiva s faktorjem 4! Na kožo se pa pred sončenjem ne sme nanašati šentjanževkino olje, ker je fototoksično! Je pa priporočljivo za opekline PO sončenju, ker preprečuje raka kože.

Naravna sredstva torej delujejo na površini kože, imajo veliko daljšo obstojnost od sintetičnih filtrov, zato v preparatih ne zahtevajo močnih konzervansov, delujejo takoj po nanosu (ne šele čez pol ure). Poleg Weledinih in Dr. Hauscka izdelkov (ki se pa menda na Hrvaškem ne dobijo, če ste tam na morju), je zelo dober tudi Ambre Soler.

Če se že pojavi alergija, se priporoča Aloe Vera gel, krema Cosmerba-rjava, in mazila na bazi ognjiča.

Nivea in Eucerin sta se po nemških strogih Eko-testih izkazala za NAJSLABŠE - formaldehidi so celo v Nivei za otroke!!!

DEPILACIJA

Najbolj naravni rešitvi sta vosek in britvica.

Depiliranje s kristali karbeksa: so precej grobi za kožo, niso primerni za ljudi s tanko občutljivo kožo, za otroke, starejše,… za zdrave mlade z močno kožo pa bi še prišli v poštev.

NAJHUJŠA MOŽNA VARIANTA: kemična depilacija z depilacijskimi kremami!!!

Tega ne uporabljajte NIKDAR! Kemija, ki je v treh minutah sposobna stopiti dlako(!!), zelo spremeni pH kože, koža naenkrat postane odprta, izgubi zaščitni sloj, vanjo vdrejo patogeni organizmi, kar lahko traja tudi do teden dni! Takrat ne bi smeli niti slučajno v bazen…

ANTIPERSPIRANTI

-zamašijo pore -zmanjšajo izločanje žlez znojnic -umazanija se vrača v telo

Naravna rešitev: -ne preprečujmo potenja -slanica preprečuje razkroj in razvoj neprijetnega vonja -uživanje dovolj vode – to naredi bolj blag vonj - naravni materiali oblačil

Če že moramo uporabiti respirant, ga detajlno speremo takoj, ko “nujna” situacija mine!

Bezgavke se napolnijo s “smetmi” (če jim zapremo ta “vrata”), pogostejši je rak dojke,… Tudi nedrčki prispevajo k temu (zaprejo pretok, cirkulacijo, limfo…)

  • zelo redek je rak dojke pri ženskah, ki ga ne nosijo!

Kristali iz himalajskih soli (naravni!) so OK, ampak ne tisti umetni,ki jih delajo iz aluminijevih soli!!!

V Sanolaborju se dobi slanica (namesto deodoransa), v majhni flaški nanesemo je malo na robček in narahlo obrišemo področje. Tudi Weleda in Hauschka imata zdrave deodoranse.

EUCERIN: 10% čebeljega voska in 90% nafte!

Podobno: Vichy, Oil of Olaz, Nivea,… najslabše!!!

Zakaj lekarne reklamirajo Eucerin kot “kao” zdrav: preprost odgovor: denar je sveta vladar! kolikor jim kdo plača, toliko jim naredijo reklame, ker to pač morajo početi!)

Glicerin: ta sestavina je lahko sintetična, lahko pa je rastlinski glicerin. Slednji ni škodljiv.

Samoporjavitvene kreme: kemija bodisi prodre pregloboko ali pa zatre obnovo celic, razen pri tistih, ki “držijo” le 2-3 dni. Problematični so tisti, ki imajo učinek 10-15 dni ali več, ker so očitno prodrli v najgloblje plasti kože.

Zato Haushka in Weleda sploh nista izdelali teh krem, ker imata stroge zdravstvene kriterije in sta priznali, da ni varnega načina, na katerega bi se naredil tak izdelek, in imajo filozofijo, ali varno, ali pa raje nič!

Dobra mila in šamponi se ne penijo!! (vsaj ne preveč). Lauret sulfati – snovi, ki se penijo, spodbujajo prekomerno maščenje, in naredijo začarani krog!

L’Occitane, JUST, Rivitas,… – tudi ni naravno, razen pri Justu nekaterih starejših zadev, kot so ognjičeva in brinova krema ter Olje 31.

Za otroke z atopičnim dermatitisom je najboljša hladno stisnjena kokosova maščoba, ekološko izdelana, ki ima vonj! (tista brez vonja je namenjena za kuho!) Če ima vonj, namreč pomeni, da so že prisotni delujoči encimi.

Za majhne otroke pa je najboljša znamka Weleda, ker so skrbno preučili otroško kožo, in so njihovi izdelki takšni, da na otroški koži naredijo zaščitno plast, namesto da bi prodirali v globino te občutljive kože in spreminjali njeno strukturo!

  • Share/Bookmark

Če imaš dušo v cilindru, poglej tole…

.***

Namreč …  to so motorji 60-80 leta in ne za vsakega, če nisi znal sam šraufat, nič elektronike in težko čiste roke, ter hlače:)

… te balance so bile dolgo nazaj klasike, več kot  50 let in še danes imajo krasno moto-formo…

http://www.youtube.com/watch?v=vmAaVgUzNh8

  • Share/Bookmark

Jejmo ekološko…

Avtor: Dario Cortese

(Foto: Jupiterimages)

Ekološko kmetijstvo in ekološko pridelana hrana

Zadnje čase nas skrbijo bolezni in bi radi jedli bolj zdravo. Prav. Ampak kako? Kaj? Kakšnega porekla? Jasno je, da naj bo hrana naravna, eko in bio, nemastna, slastna in brez mesa. Ali pa? Takoj ko začnemo deliti, izgubimo. Celoto in vse, s prijetnim okusom vred. Jasno pa je, da je glede hrane treba nekaj ukreniti. Kajti zadnja reč na tem svetu je, da spremenimo prehrano. S tem ne naredimo nič. Če pa spremenimo pogled na hrano in razmerje z njo, lahko spremenimo vse. Kajti ista vrsta hrane je lahko zelo različna.

Prav na tem mestu nam priskoči na pomoč ter poteši tako apetit kot lakoto ekološko pridelana hrana. Lakota je namreč potencial. Pomaga nam zapolniti, kar manjka. Tu nastopi ključna težava. Lahko smo siti in veseli, ali pa lačni in debeli. Od iste vrste hrane je namreč odvisno, ali jemo vse več in smo vse bolj podhranjeni, če vidno naraščajoče teže niti ne omenjamo, ali pa jemo po najboljših močeh, in vendar nikoli preveč, ker telo dobi, kar potrebuje, in se ne odziva z nepravo lakoto.

Prazno?

Po vsem zahodnem svetu se namreč širi prav tovrstna lakota. Recimo ji rudninska lakota ali kronična potreba po “drobižnih”, vendar temeljnih sestavinah hrane z izjemo že itak presežnih kalorij esencialnih aminokislinah in maščobnih kislinah, vitaminih, antioksidantih in drugih bioaktivnih snoveh. Vedno pridemo do tega, da je ista vrsta hrane lahko takšna ali drugačna. Najceneje je namreč prodajati vodo v zelenjavi, sadju, mesu & To je temeljno spoznanje prehranske industrije, ki ni imelo težkega dela, da se je prijelo med lačnim ljudstvom. Saj menda radi jemo sočno, mehko in hrustljavo. Prazno.

Poleg tega niti “polnozrnato” ali kakorkoli celovito še ni zagotovilo zdravega, če ni obenem tudi ekološko pridelano. V primeru rastlinske hrane tam, kjer je največ koristnega (rudnine, antioksidanti), to je ponavadi v lupini ali pod njo, ždi tudi največ nekoristnega (ostanki pesticidov). Ko zato lupimo, strgamo, meljemo in sejemo, resda zmanjšamo vsebnost nekoristnega, ampak tudi koristnega in ostanejo le bolj ali manj prazne kalorije. To še posebno velja za žita in krompir. Prva v lupini in tik pod njo vsebujejo ključne rudninske sestavine, drugi tudi.

Zaščita v naše dobro?

»Dajte, po pravici povejte, kolikokrat je bilo tole škropljeno!«

»Poglejte, takole vam povem, zaščita je bila opravljena petnajstkrat.«

(Iz pogovora pred stojnico s konvencionalno pridelanimi jabolki)

Skratka, kar dogaja se. Nič nismo krivi. Zaščito opravljajo v naše dobro. Saj ne more biti drugače. Rastline so slabotne, živali bolne, kako naj bomo potem zdravi?

Hibridne sorte zelenjave, ki zdaj prevladujejo, ker dajo največji pridelek z največ vode, so praviloma revne z rudninami in drugimi ključnimi hranili. Poleg tega brez pesticidne zaščite ni zahtevano visokega pridelka, saj so tovrstne rastline zelo občutljive na bolezni in več kot privlačne za žuželke.

Večina sodobnih vrst in sort sadja raste ter rodi samo ob podpori fungicidov in insekticidov, saj v nasprotnem ne bi bilo ne le pridelka, temveč tudi dreves.

Hudo monokulturni posli z žiti ne bi cveteli in jih sploh ne bi poznali brez temeljnega sodelovanja pesticidov. Zelenjavne rastline in drevje tudi ne bi tako bohotno rasli in obrodili brez izdatne pomoči mineralnih gnojil, ki tla enostransko oskrbujejo z rastlinskimi hranili, da dajejo večji, vse večji pridelek.

Industrijsko gojene živali bi brez antibiotikov in drugih dodatkov zaradi smrtonosnih razmer in zanje nič manj nevarne in nenaravne hrane poginile še prej kot sicer.

dSkratka, če bi vsi jedli eko in bio, bi današnji svet in v njem vzpostavljena resničnost razpadla v nekaj mesecih. Svetovni prevrat se tako začenja nikjer drugje kot na domačem krožniku in je sploh okusne in prijetne narave. Da bo tudi radoživ in sploh živahen, se potrudimo le toliko, da pridemo do vira temeljnega “delovnega gradiva” zanj. Ker nima vsakdo lastnega vrta, ga moramo, torej ekološko pridelano hrano, zlasti če živimo v mestih, kupovati. O tem, kako se znajdemo med njo in z njo, je govor v teoretičnem in praktičnem nadaljevanju.

Teorija

Komaj dobro desetletje je tega, kar se je pri nas začelo širiti naravno kmetovanje, ki je dajalo tudi nekaj presežkov za prodajo. Tovrstna pridelava hrane za osebne potrebe sicer ni bila nič neobičajnega, pred 20. stoletjem pa je bila malodane vsa pridelava hrane v svetovnih razmerah že po tradiciji bolj ali manj ekološka.

V Sloveniji na začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni bilo uradnih smernic ekološke pridelave. Splošna usmeritev je bilo osebno navdušenje nad naravno pridelavo brez uporabe pesticidov in mineralnih gnojil, nakup “bio” hrane pa je temeljil na znanstvih in zaupanju.

Leta 1995 smo v Sloveniji lahko našteli samo nekaj ekoloških kmetij in nekaj več začetnih poskusov. Deset let pozneje jih je več kot 900, skupaj s kmetijami v preusmerjanju iz konvencionalne v ekološko pridelavo pa skoraj 1600, kar pomeni 2 odstotka vseh kmetij in 4,7 odstotka uporabnih kmetijskih površin v Sloveniji. Število ekoloških kmetij s tržno pridelavo se giblje proti številki 200. Povprečna velikost ekološke kmetije je skoraj okroglih 15 hektarov. (Leta 2000 je bila le malo več kot 9 hektarov).

Zanimivo je, da občutno največji delež ekološko obdelovanih površin zavzemajo travniki (90,9 odstotka). Poljščine, ki jih gojijo na njivah, zavzemajo 7,1 odstotka, sadovnjaki 1,5 odstotka, zelenjavo gojijo na 0,4 odstotka, medtem ko vinogradi uspevajo na 0,2 odstotka ekološko obdelovanih površin. V ekološki reji je približno 13.000 govedi in več kot 21.000 glav drobnice, nekaj več kot 1200 prašičev, skoraj 1800 konj, 14.000 perutnine in nekaj več kot 2000 čebeljih družin. Podatki so za leto 2004.

(Vir: “Poročilo o ekološkem kmetijstvu v Sloveniji”, Inštitut za trajnostni razvoj, 2005)

  • Share/Bookmark

Zakaj šofer lokalca ne govori slovensko?

****

Napotim se iz knjižnice v Velenju na glavno avtobusno postajo. Stopim gor … pred  mano nebogljen otrok kakih 10 let star z očali, ki vrže vozni listek listek iz naprave v koš.Isto storim jaz za njim in grem že naprej, ko slišim za sabo besede šoferja, ki nadere otroka, ki se je vsedel na sedež pred vrat;

… “Šta si bacio vozovnicu? …izvadi je iz koša, si čuo…”

Otrok ga gleda prestrašen in ga ne razume, ker očitno ne zna njegovega jezika.

Ne zdrži in se oglasim; … “Pusti dete, vidiš da te ne razume, a karte svi bacamo u koš, i tvoji kolegi šoferi isto, svi na avtobusu to znaju samo ti ne? … šta ga zajebavaš dete”

… namerno sem po njegovo in v njegovem stilu, da mu bom bolj blizu.Pa nisem nek nacionalist, le čutil sem njegovo sado-aroganco in prepotentnost.

Prvo me gleda in ne ve kaj bi, ker sem daleč od tega da bi bil otrok in je prej v obrnjeni poziciji, nato zakuhan odpelje že itak pozno s podtaje.

Preden izstopim stopim do njega in mu še mal deklamiram o odnosih in etiki.

; “Lepo, da imaš principe, samo nisi pomislio, da te dete ne razume, jer ne govoriš Slovensko, dočim nove generacije ne uče više Srbo-Hrvatski in ako želiš koga ogovarati se prvo nauči jezik ili bolje čuti, jer tamo iznad tebe ne piše … nemoj jebati šofera dok vozi, pač pa … ne moti šoferja med vožnjo …lahko noč…  in grem resnično jezen, da bi se stepel z njim, če bi se v tako smer razvijalo.

Upam, da kdo bere od odgovornih Busmanov … da se ti zastonjkarski avtobusarji naučijo na nekem kursu, saj osnove ogovarjanja, ali pa naj saj molčijo.

Obenem pa naj ne delajo take skrajne subjektivne forme principov, da eni šoferji kr sami trgajo listke in mečejo v koš … že preden sploh stopiš na avtobus, dočim drugi, kot ta zahtevajo iz svojega “čefa”, da ga odneseš s sabo??

Pri nas res vsak po svoje izvaja pravila in zakone, tudi mimu ustave.

Verjamem, da je Janša vzorni primer za vse take odnosne primere;)

  • Share/Bookmark

Tango na cesti

****

Ujet med kolesi

butam veter,

loveč želje

po avtocesti sanj …

Prerivam se z večjimi,

zvečine močnejšimi.

Jezi jih,

ko zdrviva mimo,

drobna krhka,

zanje prehitra.

Ne moti  dež,

ne pekoče sonce,

ko  jadram v sedlu

jeklenega žrebca.

Roka na gasu

narekuje tempo

hropeče pojočih

batnih obročkov,

noga sdviguje  oktave

moje najljubše

pesmi o svobodi …

Strah obnemi

stisnjenih  ob rezervar,

ko skoraj leže pleševa

ovinkasti  tango

drseče s koleni

po vročem asfaltu …

  • Share/Bookmark

Pot iz norosti …

***

… lahko bi tudi rekli; … pot do modrosti, ker eno je drugo.

O vsem, kar ti pamet sugerira … izprašaj srce.In obratno.

Ne verjemi očem in ne nasedi okusu.

Vse ima več dimenzij … misel in čut največ, nihče jih vse ne obvlada, si jih pa lahko razlaga, Tako postajaš moder, kajti moder ne pomeni, da ne delaš neumnosti, pomeni, da se jih zavedaš.

  • Share/Bookmark

Nekaj lepotcev… motorjev …

..seveda BMW …in zame samo BMW:)

…sem za levega:)

…moto vampir:)

  • Share/Bookmark

To je nora zadeva …

…tu nekje se je pa začela ta forma prikoličarjev:)

  • Share/Bookmark

Poglejte London in vztrajno približujte na makro…

http://btlondon2012.co.uk/pano.html

  • Share/Bookmark

Kdo trdi, da je tiger nevarna zver?

http://www.youtube.com/watch?v=7z8KLlCfzwc

  • Share/Bookmark

Čas … radira nas…

***

Vsi smo vezani in odvisni od časa.

Čas je usoda naša .

Od trenutka, ko z njm zadihamo…

… z njim tudi umiramo.

Nekdo, izrazi svoje mnenje, drugi mu oporeka,

neglede kdo ima prav … čas se obema istočasno izteka.

  • Share/Bookmark

aforizem

***

Normalno; … če nas je zapustil Bog, Papež nima več dela.

  • Share/Bookmark

Sprej za odstranitev pesticidov s sadja in zelenjave…

***

Mogoče, komu ni mar;

V oddaji Oprah show je Julia Roberts predstavila sprej za odstranjevanje pesticidov s sadja in zelenjave, ki ga lahko sami naredimo doma. Uporabimo ga lahko za večino sadja in zelenjave. Toplo vam priporočamo, da operete tudi agrume in banane (preden jih olupite).

SESTAVINE:

  • 1 kozarec vode
  • 1 kozarec belega alkoholnega kisa
  • 1 čajna žlička sode bikarbone

NAVODILA:

Sestavine zmešajte in jih prelijte v stekleničko s sprejem. Sadje poškropite z vseh strani. Pustite delovati 5 do 10 minut, nato pa sadje operite pod tekočo vodo.

Za večje količine sadja pa tekočino nalijte v posodo in vanj položite sadje in zelenjavo.

Eto, pa dober tek.

  • Share/Bookmark