Aco Ferenc – en passant

Ne moreš zbuditi tistega, ki se pretvarja, da spi…

Arhiv za Oktober, 2013


***

Poskakoval sem okoli voza,

z lestvijo ob strani,

vmes se je slabo vpet,

levo desno majal velik lesen sod.

»Diiiijaaaa« …

se je dedov glas razlegal

po zeleni dolini v gozdu pod nami…

Vola sta ravnodušno stopicala,

za dedija jima ni bilo mar,

kajti pot sta na pamet poznala.

»Ooooojjjj« …

je vlekel za dolga jermena,

da ustavi vprego

pod studenčnim slapom,

ki je s padcem namakal tla v široko lužo,

polno vodnega zelenja in lepljivega blata,

medtem, ko neusmiljeno

črno rumene močerade

mečkajo lesena kolesa voza,

ker se trmasto oprimejo svojega

in pred grožnjo ne umaknejo.

“Dež čakajo …”

mi navrže dedi, ne meneč se za

moj ogaben pogled.

Zaman iščem sočutje

v njegovih brezizrazno odločnih,

sivih očeh, ki jih razdvaja prevelik nos,

ponosno štrleč iz robatega obraza.

Res je ogromen, na vrhu odebljen

s nasičenimi, modrimi žilicami,

pod njim ozki sivi kocinast brki,

tik nad razpoko iz katere izstopata

porumenela, dva,

od pijače prosojna zoba.

Preresen je, da bi morda

lahko še ostale videl.

Tudi on bi umrl za svoje.

Bil je že na vsake zgodnje napit,

kot je zemlja z roso…

Bil je veličasten

v svoji višini do neba,

dozdevalo se mi je,

da bi si lahko sam oblake “naštelal”

za obilni pridelek, debel krompir.

Levo roko je imel odeto v usnjen tulec,

s pasovi pripet čez rame

in objete okoli trupa.

Ta kljuka, me je včasih

nič kaj prijetno držala za rob

kratkih hlač v pasu, kot klešče,

da ni bilo mogoče ubežati,

ko mi je njegova druga, edina dlan,

preklofala koščeno rit,

da mi ne pride več na misel,

v češnjo zabijati kline.

Mama mi je pripovedovala, da je

njenemu očetu konj odgriznil roko,

zato ima sedaj samo še vole.

Babica me je strašila,

da je pijan metal Rokovnjače iz gostilne,

ti so ga nato pričakali v gozdu

na poti iz gostilne domov

in mu odrezali dlan,

ki ga je čakala doma

nabita na vhodna vrata hiše…

Nikoli nisem izvedel resnice …

Imel sem ga rad

in vedel sem, da tudi on mene,

ker me je vedno klical zraven

(mojega brata ni nikoli).

Lesen žleb, porastel z mahom,

je položil pod pojoči slap

in ga naslonil nad luknjo

na vrhu jajčastega soda,

Z ušesom prislonjen, sem poslušal

notranje nerganje zaprte vode.

(vozila sva jo dvakrat na dan,

kajti doma ni bilo vode)

“Diiiijaaaaa”

… gromko grmi po gozdu,

ki nas listnato objema…

“Hooojjaaaa”…

krivično se zdira na vole in voz,

ker smo ujeti v blatu.

“Diiiijaaaa”

… na vse pretege dedi rohni

in obenem besno z bičem v roki

maha po nebogljenih volih,

z drugo, kljukasto trza jermena,

da pokajo ploski po hrbtu ubogih živali.

Tokrat sem prvič videl,

da so se (sicer leni voli) res potrudili,

kajti nenadoma so divje potegnili,

ter stekli po kratki ravnici,

(nisem vedel da tečejo)

z dedijevo kljukasto roko vred,

ki izpuljena ostane pripeta na vajetih

in se poskakujoč prebija skozi travo,

kot bi hotela sama ustaviti ponorele vole.

Nisem si drznil smejati

med tekom s tako združbo,

sploh ob zabavni sliki,

kako dedi maha z golim štrcljem

in preklinja volom ves bikovski rod

in opisuje podrobno grožnje;

kako jima bo odrezal,

še kaj druga od jajc.

Tokrat je imel dedi razlog

za skrajno zapitje.

  • Share/Bookmark

Eksempel (sebi)

***

poln sem praznih idej

zavitih v celofan želj

povezanih s trakom lenobe

v modro mašnico svoje podobe

hranim paket sebi v darilo

jemljem ga kot svarilo ; …

ne trgaj celofana

ne prereži traka lenobe

naj bo vozel

če si nagnjen k modrosti zlobe

  • Share/Bookmark

Tri obdobja (vožnje) zorenja v življenju

***

Z makedama prihajaš na regionalno cesto, ki te pelje na avtocesto modrosti.

  • Share/Bookmark

NeSonetek

***

Pomembna na svojem prestolu sedi,

klika gor in dol, izbuljenih oči,

že od ranega jutra, to zavzeto počne,

večinoma sama, takrat največ ve …

Vse pred njo strepi v pričakovanju,

grize nohte, nori v depresivnem stanju;

… bo videla mojo pesem, me upošteva …

Večina si vneto, zaman prizadeva.

Dolgočasi jo, ta vztrajna raja,

zato si nekoga najde,  mu nagaja,

kajti, vsi bi radi, kar najbolj njej pripada;

… da deli drugim, kar ima sama najbolj rada.

Čeprav me ne mara, slutnja jo ne vara:

Ona bere   misli ;

“Zakaj tu, bi  se trudil, za to   prasico,

če veš, da ima te za neukega  bedaka?”

… tako umetnost nori, ko na potrditev  čaka.

Čeprav imam želo, da pičim

rajši s satiro duhovičim,

ne morem pa biti šik,

če sem izzvan na pik.

Res nisem nadarjen za sonete,

bolj leži mi, lepiti tapete,

res sem polpismen,

vendar natural resničen in ne prirejen.

Vrednost ima ta pesem,

kot v vinu plesen,

vseeno ga je dobro izpiti,

ker plesen te oplemeniti.

  • Share/Bookmark

Beli prebliski

***

belina

ob koncu leta zateži

po belini

pomladi zaživi

belec

povsod prednostno živi

na belem

črno trpi

belo

te poroči

belina

bolanemu sledi

na belem

nedolžnost umre

v belem

se ti sreča rodi

… beli papir vse zdrži

  • Share/Bookmark

Zabavno jutro asociacij …

***

Smo se nasmejali v Interšparu, kjer po novem “kelnerce” ob šanku nosijo rdeče klobuke na glavi. Takoj sem dobil prispodobo gobic in jim namignil svoje videnje podob. Večja, močna je kot goban, rdečelasa kot mušnica in majhna debeluškasta kot štorovka… :)

… to smo se nasmejali, kajti primerjava je  primerljivo vsem padla v podobo povedanega, tudi same prizadete so pod klobuki z nasmehom zaživele iz svoje mimike delovno nasitne zagrenjenosti.

Da jih še potolažim v tej novi podobi, dodam dejstvo, da gobice niso poceni in tudi ne kr tk povsod, da priprave njih in  okuse ne omenjam :)

… in ko srebnem kavo, na terasi, okusim nleko v njej, čeprav vedo, da ga nikoli ne pijem :) (verjetno se mi je mušnica maščevala)

  • Share/Bookmark

Dve zagotove verjetnosti zavedanja;

***

Vsako jutro bolj boli … zavedanje, da kmalu obojega ne  bo  več :)

in ;

… če imaš vse ženske rad … ne boš nobene obdržal.

Oboje izhaja iz jutranjega dogajanja …vstal sem z bolečino v sklepih in zavedanjem, ter   srečal  v trgovini prijatelja, ki je ostal sam :)

  • Share/Bookmark

ZIMA

***

Slači me,

mi rine pod kožo,

na planem,

me takoj napade,

mi išče ugriz za roke,

čeprav imam nadete rokavice,

leze v noge,

ščiplje njih nebogljene prste,

vleče me za ušesa,

četudi nosim kapo in

poljublja nos, do solznih oči …

Pozna me,

Ve,

da se je ne bom dotikal

in ne z njo stiskal,

četudi se mi nedolžno,

v belem uleže na čevlje,

dobro ve, da bi me

njen predolgi objem ubil.

Ljubi me povsod,

me na vsakem koraku zasleduje,

vztrajno neznosna…

Pozno jeseni,

resnično nerad grem od doma,

dobesedno bežim in se skrivam pred njo

vtoplih gostinskih kotičkih,

Gleda me z obrazom

na steklu okna,

ko družbo sprašujem,

če se njim tudi dogaja,

da jih tako zoprno nadleguje …

Smeje pravijo da ne.

Očitno mene najbolj ljubi,

Kljub mojem preziru

in je zagotovo

nikoli ne bom maral;

sploh ne vam kaj z njo početi.

Poleti

ji lahko na kratko ubežim

na najlon plažo,

kjer nima vstopa,

čeprav ima najraje goloto …

Ve, da imam astmo.

Njen poljub

mi sapo vzame,

me stisne v grlu

in vrže na posteljo,

da si še dolgo ne opomorem …

Vedno je nekje preblizu.

Prekleta zima.

  • Share/Bookmark

Moja psihološka diagnoza;

***

… ljudje smo čustvena bitja in ta čustva so a priori subjektivno-interesno nagnenje, močnejše od razuma, ki teži samo k razmnoževanju vsega; … sebe, materijala, položaja, prostora, imetja … vse drugo so čustveno prizadeto zagovarjanje …

  • Share/Bookmark

Bumerang

***

… depresivno živimo, se hranimo, razmnožujemo  in skrbimo za okolje … ti slabi odnosi se sedaj kot odzivi  pomnoženi vračajo.

Mi smo narava in narava mi … obojega v sožitju več ni :(

  • Share/Bookmark

Kruiku

***

kosi življenja

bingljajo v hladilnici

neprepoznavni

  • Share/Bookmark

Zrcalo časa

***

v stari hiši

s staro ženo

s starim psom

tudi sam starček

suženj starih razvad

s starimi prijatelji

pije staro vino

na stare spomine…

mlajši je od mene

gledam vanj;

Kako nama življenje vene

  • Share/Bookmark

Fora-grizem

***

Hrani se za preživetje, ne preživljaj se s hrano.

  • Share/Bookmark

Pot med zvezde …

***

Življenje te povzdigne v nebo, če si le prizadevaš, vendar šele tam ugotoviš, da si brez padala.

  • Share/Bookmark