en passant

Ne moreš zbuditi tistega, ki se pretvarja, da spi…

Arhiv za September, 2016


En passant – Poetaster

En passant – Poetaster

***

Manj lep

suh

na videz krhek

Oči barve počutja razmejuje prevelik nos

pripet na vsebino skrajnega real-pesimizma

Prijetno zoprn družabno nevzgojen

vzkipljiv pikajoč izobraženo neveden

preveč samozadosten že sebičen

disleksični astmatik

ki rajši analizira druge

primerja z njimi vrednote

in svojsko resorbira pojme

Ne stoji mirno

ne salutira

malo mu je mar kaj si mislijo o njem

in njegovi ograji bodeče žice načel

Besede mu ne smeš vzeti

z njo sadi in plevel kosi ki svet duši

Pragmatično kriči

v brezno pessimusa (ACTA, NON VERBA!)

Ne razvaja se v odvisnostih,

čeprav jih nekaj tudi sam goji (poezija)

Strasten do vsega

v vsem

v vse si drzne namakati jezik

kar se njegovih čutil dotika

v vse kar mišljenja

in sploh bit svobode zatira

Noro se ljubi se z vetrom

ob glasbi mletja kovine med nogami

v harmoniji po asfaltu plesoč

na magistrali spoznanja;

samo takrat ni s sabo sprt

(s prijateljem v njem

ki mu nenehno ugovarja)…

Ne mara ljudi

ker potem od njega zahtevajo enako

še sebe občasno ne prenaša

(še sreča, da ga prijatelj v njem tolerira).

Naravi bi dal nagrado

za umetnost

in ob enem obglavil človeka

za slabo vrtnarjenje

kajti

kot naturalist prezira vse

kar nudi napredek

čeprav

bi bil sam brez tega prazen

pust

le ikebana v povprečni množici

Nenehno se skuša

duhovno preseči

s postavo vrednot naravnih pravil

um umiva z milom čistega razuma

prezira materijalni intelekt

ki se z življenji prehranjuje

dim ob pijači drugih inhalira

Zna biti skrajno zoprn

če mu stopiš na želo horoskopa

Otrokom vse dopušča

in odpušča in upa

da bodo tudi oni njemu

za njihovo zapravljeno prihodnost

Obenem uživa življenje

pije njega nektar

kar iz soda

ki je na srečo vedno poln

in pred njim ni vrste

ker na srečo večina rajši

stojijo pred bankomati

iščoč v limitu ljubezen

Ne joka za nazaj

in ne za naprej

smejati

si ne upa

Premalo nasmehov je še preostalo

in vendar ogromno

v primerjavi z nekaterimi

ki so živi

čeprav sploh ne živijo

  • Share/Bookmark

POlitika:

***

Če bi za vsako neumnost gorela ena lučka, bi imeli moteno spanje … (kar se že dogaja).

  • Share/Bookmark

Hudičeva fešta

****

“Dedi dedi”

… zaman vpijem

v njegov zabuhli obraz,

ki ga vidim le občasno

med bliski, ki jih spremlja grmenje in veter.

Kot simfonija kaosa činelnih kapelj,

te razbijajo po trhli opeki

štale nad mano.

Otrpnil sem od straha.

Dedi smrči,

še grmenje ga ne preglasi.

Smrad iz njegovih odrtih ust,

po gnilobi poznega jabolčnika

ogabno občasno buta vame,

tudi po rumu.

On mrtev pijan,

jaz od strahu.

To je konec sveta, si miže ponavljam,

med presušenimi deskami

me biča luč z neba,

kot bi se nekdo s šalterjem igral;

prižigal, ugašal rumene lise,

ki se raztreščijo po poležani slami in nama,

ob spremljavi grmenja kanonov.

Mama, mamica …

Krave panično norijo,

mukaje med seboj butajo z verigami,

strašljivo peketaje s kopiti po betonu …

… kot bi sam hudič

imel fešto pod nama.

Kadar smo bili vsi na obisku,

za naju z dedijem

v hiši ni bilo prostora.

  • Share/Bookmark