***

izpljuni me

izpljuni vsa ta nakopičena leta

leta cvetja parjenja lastovk

pljuni mi v obraz

izgubljeno zaupanje

odvržen najinega gnezdenja čas

oba preklinjava dan

ko se ne spomniva več

kdaj zakaj so bili takrat

objemi topli telo mehko

napeto željno dotikov

kopati morava po spominih

iskati redke gomolje obzirov

kje so tiste najine planote

sočnih poljubov na jasi poželenj;

ko sem z jezikom dajal

večne obljube med tvojimi stegni

hropel v oktavah strasti

in ti vzdržno pačila obraz

da s kriki ne izdaš

kako si  v resnici ranljiva

še vedno občasno zavedanje

dregne v stare spomine

takrat se zavedava

da vseeno nekje globoko

v nama še sla prepeva;

v bistvu

prvi žar nikoli ne mine

Pomlad že ve

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !