***
Kratkih frizur, urejeni, klonsko podobni med sabo in se sprašujem zakaj ta generacija nima nobene želje po izstopanju, po svojem svojstvenem imiču, ki bi ga izražal drugačnega …
Nekakšno obdobje brez cilja, namena, vrednot. Nič uporniškega, brez idealov, idolov … značilno za mladost, ki si želijo drugačnosti, ven iz povprečja flehovstva, plagiatorstva.
Ti otroci nimajo več hrepenenj, želj, … ker jim je vse postreženo?
Vsi so v nekem transu neživega. Mentalni kaos, agonija.
Šole učijo po matematični inteligenci, teh je pa še veliko na paleti razuma, odnosov, čutenja.
To so tehnični otroci, ki ne komunicirajo več z čustvi, emocijami, so kot roboti in zanje vemo, da v njih ne morejo vgraditi čustev.
… Teh ne znajo izražati in če tega ne zmorejo tudi ne razumejo svojega nasilja nad živalmi, drugimi sobitji.
Nobena institucija jih ne uči odnosa do okolja, starejših, invalidov, do živali …
Dobili smo stike za na konec sveta, ter izgubili bitne, ki nas razmnožujejo in delajo človeške. Ljubezen.
… Zbudili bi se, če bi vse komunikacije odpovedale. Morda je to edina rešitev zanje.
Vedno sem govoril da znanost, institucije ubijajo našo intuicijo, subtilnost, empatijo. In če ni čutov je samo peh po materijalnih dobrinah in bodo odrasli vsi kupljivi in prodajni. Šteje jim le dober telefon.
Nimajo idej, idealov, preprosto so samo živi, ne živijo.
… Seveda ne vsi, toda več kot polovica … je preveč. …
  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !