Arhiv za kategorijo “avtobigrafske zgodbe”

***
… mesec dni na Kubi doživiš novo razsvetljenje, spoznanje, ki spremeni tvoje dosedanje pojmovanje, navade, miselnost in odnos do sebe …
V hotelu v Havani s kolegon vesela naročava zrezek s pire krompirjem. Natakar nama prijazno o pojasni, da morda lahko dobiva le kurje meso, če sedaj rezervirama za v četrtek (čez 4dni), ter, da tudi takrat ni zagotovila, da sploh bo.
Šok, bila sva v srednjem cenovnem Hotelu s plačano sobo za tri dni, ker pač moraš že doma rezervirati, da nimaš probleme, ko prispeš na carino Kube. Potem se pa lahko samostojno giblješ.
Morda v najdražjem hotelu dobiš kaj mesenega, to ne vem. Prehranjujeva se samo s divjimi riži in fižolom, pecene, kar dobijo v vrečah od države. Nihce ni sit in ne lačen. ”</p
  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

Vegani-terijanci -otroci lahko imajo hude zdravstvene težave, če se cepijo. Imunski ne razbere, oziroma razbere cepivo, kot neznan tujk in panično odreagira, kar sproži najmanj alergiske odzive, kot so astma, stalni prehladi, kožne bolezni, vročinski vali …

Če ješ vsakdan hrano z dodano kemijo, aditivi, konzervansi, ki jih je predelanem v mesu največ … se imunski privadi in ga tudi cepljenje ne zmede … zdravo, naravno, ekološko, nemesno hranjenje pa imunski odreagira depresivno.
Dam poznan, doživet primer; … ko sem bi na Kubi srečam Švicarja in nama s kolegom razlaga, da je s Kube peljal domov v Švico izbranko kubanko, da jo poroči…
V enem mesecu je tako hudo zbolela, da so mu rekli v bolnici, da jo naj takoj pelje nazaj na Kubo, ker je tukaj dobila zastrupitev krvi zaradi hrane, v Švici???
A kapirate?
… na KUbi ni fabrik pesticidov, ne farm za vzgoj živali, kot mesarjev in samega mesa ne. (leta 1999). Zato se reče Kuba-natur.Tudi cigareti tam so ekološki, naravni.

Tam so večina vegeterijanci in jedo od mesa le ribe, ki jih lovijo na črno, ker so samo za izvoz.Dobijo vrečo riža in fižola od države pa se znajdi.

Mi smo kot podgane zasičeni s strupom, zato so polne bolnice.
Švicar je potem ostal na Kubi. Tam tujec kupi hišo za 3000 evrov, kubanka pa 300, državljanstvo plača tudi 3000 . Plača Kubancev je je 10-15 dolarjev na mesec in sicer so brez vseh položnic in hrana s kosilom v službi zastonj ……v kolkem času si hišo Kubanec lahko kupi v primerjavi z nami in kolk je plača brez položnic in da dobiš hrano zastonj?? … a tak komunizem vam nebi prijal, na klimi kjer je vsak dan toplo in ogromno morja :)

… treba je v svet, potem imaš boj jasen in širok pogled …

  • Share/Bookmark

Comments 1 komentar »

***

Doživel sem en čudovit in neverjeten dogodek v živalskem vrtu Ljubljana …
… v eni z lesenim plotom ograjeni planjavi so imele družbo vse vrste živali … od prascev, rac, gosi, kure, puranov, oslov, konj, srne … nezainteresirano bi šel mimo, kajti te živali poznam, ko je pripeljal skrbnik v sodih na triciklu hrano. Nenadoma tišino zaraže noro glasen hrup vseh sort glasov, vpitje je bilo v vseh možnih oktavah in tonih, teh vseh živali.Vpile so noro uzhičeno, iskreno radostno, med divljim tekom k tem človeku … in kot sem slednje opazil, sploh ni bilo samo zaradi hrane, kajti prvo so obkolile skrbnika in ga vpijoče pozdravljale skakajoč po njem, da se jih dotakne, kot bi bil njihova mama … nekaj tako prisno ljubljenjega, prisrčnega iskrenega nisem še nikoli v življenju videl in srečal, doživel, videl sem Boga…
… obenem me je ganilo z grozo v srcu…

… da so vse te živali z isto ljubeznijo v kosih na našem krožniku in iz njih delamo drek …

Upam, da se koga dotakne!

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

Mrtva straža ….leta 1984 (?) …sem peljal družino(žena, hčer 6 let, psa pudlja) v BMW motorju 250ccm s prokolico.Šli smo v Črno goro v FFK kamp Ada, ki je čisto ob Albanski meji. Falil sem odcep in po dveh kilometrov naletel na rampo, ob kateri je naperil v nas puško vojak in mitraljez na stolpu tudi. “Stoj”gde ideš” se dere name vojak z napetopuško in vidim, da je splošna uzbuna,ko vojaki kr skačejo k orožju. Vidim tudi vkopan tank do kupole…

Meni smešna situacija je bila v resnici nervozno nevarna. ” Tražim Adu” … odvrnem.
“Kakvu Adu, jebala te Ada, ovde nema nikakve Ade” se dere name oficir,ki je pritekel k rampi..
.”Okreni in gubi se ” … je še kr norel oficir.
Obrnem in grem nazaj do odcepa, kjer sem falil.

Čez 4 leta se mi isto ponovi, spet falim, le, da tokrat je bila rampa gor in sem zapeljal kar not, ko me vojaki, ki leno ležijo na soncu radovedno gledajo…
Tokrat je debata in vprašanja od kod sem.Povem, da iz Slovenije in že pride do mene Ljubljančan,vesel domače debate. … skratka nič več panike in tudi reda ne več.
Ni pa to klasična meja odprtega tipa za prehode tujcev. Prijazno smo se razšli

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

Sem jih imel na hribu, na vikendu v leseni lopi.Odprto navadno moko, zaprto novo, eko moko in dva zaboja špricanih jabolk in eden zaboj nešpricanih…
Dragi moji, ko sem šel po eko zaprto moko, je ta bila pregrizena in vsa pojedena, navadne, odprte se niso dotaknille.Stopim še do jabolk in glej hudiča:…špricana zaboja sta cela … eko jabolka pa samo še pecelji??

… kaj vam to pomeni … vem ….jebe se vam

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Tura zajema velenje-Reka-Split, Neum, Dubrovnik, Boka Kotor (okoli, ne na trajekt) Cetinje, Budva, Podgorica, Čačak, Novi Sad, BUdapest, Balaton,Ptuj… vse po lokalnih cestah, kar podalšuje čas in km- za več kot tretjino. Prevozil sem 3470 km, s tem, da sem se 5x izgubil(sploh ponoči) :)

  • Share/Bookmark

Comments 1 komentar »

***

Ko sem bil otrok nam je krajevna skupnost povabila Dedka Mraza.Ta me je vedno okrcal s podrobnostmi mojih lumparij.
Vsako leto sem z grozo prihajal na oder po sladkarije.Nisem se jim mogel odreči. Odrasel sem izvedel, da je bil to sosed…

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »

****

“Dedi dedi”

… zaman vpijem

v njegov zabuhli obraz,

ki ga vidim le občasno

med bliski, ki jih spremlja grmenje in veter.

Kot simfonija kaosa činelnih kapelj,

te razbijajo po trhli opeki

štale nad mano.

Otrpnil sem od straha.

Dedi smrči,

še grmenje ga ne preglasi.

Smrad iz njegovih odrtih ust,

po gnilobi poznega jabolčnika

ogabno občasno buta vame,

tudi po rumu.

On mrtev pijan,

jaz od strahu.

To je konec sveta, si miže ponavljam,

med presušenimi deskami

me biča luč z neba,

kot bi se nekdo s šalterjem igral;

prižigal, ugašal rumene lise,

ki se raztreščijo po poležani slami in nama,

ob spremljavi grmenja kanonov.

Mama, mamica …

Krave panično norijo,

mukaje med seboj butajo z verigami,

strašljivo peketaje s kopiti po betonu …

… kot bi sam hudič

imel fešto pod nama.

Kadar smo bili vsi na obisku,

za naju z dedijem

v hiši ni bilo prostora.

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

Pravzaprav samo Bokser hvalim, ker ostali me ne zanimajo. To je moje spoznanje iz mojih iskustev (moje moto empirije) ).

Zvone Šeruga bi lahko tudi kaj o tem povedal : … sam bom omenil meni njegovo najbolj praktično varianto, ki sem jo še kako uporabil, sploh če sem padel v mrzli val dežja ali celo snega. Nobene nevremenske prilike .BMW-eja ne otrucajo in ustavijo.

Govorim za do 1997 letnika, ker  tanovih ne poznam in jih tudi nočem spoznati, ker niso za “popravi sam” in jih je sama elektronika.Da mi ta crkne nekje v južni Turčiji lahko samo zjam vanj ali pa ga skurim:)

Vse pod naveden letnik pa sem imel v makro obdelavi in ni podloške, da je ne poznam. Moja znana značilnost je, da vsakegapo nakupu takoj  razdrem na atome in totalno obnovim ne da bi šparal koštanje. Marskija tudi predelam in spremenim za bolj primerno nadaljše ture. Z vsakim tudi potem naredim testni maraton, kar je za obnovljen motor še kako lepo uvajanje na s konstantno temperaturo. Glave še enkrat zategnem in poštelam ventile, kar na pot po 500-1000 prevoženih km. Premenim praviloma zadnji diferencial, katerega dam od 75o ccm BmW-eja, da sem lahko hudo naložen  v peti brzini tudi v niskih obratih. Tako motor manj trpi, ker je tudi hitrost omejna na 130-140 km na uro. Hitreje teutrudi in nebi mogel voziti tudi do 20 ur na dan.

BMW ima dušo in to spoznaši po 20 ur na dan na njem … Pri takšni hitrosti je takšna poraba tudi za dva in naloženo robo, če je prav naštelan in porihtam. (5litrov na sto).

S kovčki, tank torbo je nadev vsega, kar rabiš za pot, kar le cestne ladje še presegajo…

Pa nisem nameraval delati BMW-eju reklame, čeprav si jo še kako zasluži za vsak tudi star izdelek, ker sem te poti delal vseh letnikov od 1952 naprej, kot tudi z bočno prikolico ob njem … (imel sem jih 23-set).

Povedati sem želel njegovo edinstveno prednost pred drugimi motorji in to je pečenje na celindrih …celo za dva. Tega ne zmore nobeden. Na vroč cilinder daš v folijo karkoli( zavito klobaso), ki jo med vožnjo držiš 20 minut z nogo, da  je veter ne poje. Najbolj je primerna hranovka, ki jo lahko vrineš med cilinder in glavo mašine, pa jajčke, kurje fafle… kot lahko vse tekočine v  šalcah pogrevaš, ker ostane  parkiran, tudi 1 uro, še krepko vroč.

Vse možno sem že na njem pekel, kot tudi oprano sušil … gate, majice, rute,  nogavice, rokavice…

Prednost ima tudi, da po dežju in nasploh, te cilindri grejejo po golenici in sušijo mokre čevlje …

Tudi padce sem imel, da nisem odnesel niti praske, ker te boksi zaščitijo in kovčki, če se ga lepo držiš, se normalno pelješ po tleh, dokler se ne ustavi … seveda gledaš okoli sebe in se po potrebi spustiš in odrineš, kar sem pri 160 na uro tudi v eni srački že storil in odnesel razen nekaj opeklin na riti, dlaneh in komolcih, brez poškodb, tudi na motorju.

Kolega je iz Španije prišel z 500 ccm letnik 1954 samo z enim cilindrom, da je na drugem brez glave nataknil vrečko z gumico. Vrečka je dihala, kot človek pri mafiji… ta tip je znana  faca.:)

Tako se je peljal domov 70 km na uro … se pravi z enim samim cilindrom :)

… ja BMW zmore vse in še več :)

Še in še bi lahko opisoval njegove prednosti, ki so me rešile iz raznih težav, ker BMW nikoli ne crkne tako, da ne gre več dalje… kar spet lahko povesta Zvone in Benka Pulko ( čeprav ni imela bokserja ).

Pri predelavi sam izdelam avspuhe bolj odprtega dihanja, kot tudi dam oduško iz karterja navzven, da ne diha sebi v vplinjače oljne pare, kar ga dela cvajtaktera in paca hrbet obročkov, ki se širijo in prispevajo hitrejši obrabi.

Dušenje avspuhov in oduška v vplinjače sta dodana zaradi hrupa in  onesnaževanje okolja.

… To veš, ko stojiš v Grčiji v križišču na 50-tih stopinjah in motor kar puhti pod tabo, ter  obratomer skače 900-1200 obratov. Olje je voda, namreč hladilnik olja ne pomaga, če stojiš.

Ti neosvinčeni še bolj trpijo.

Tak dodelano-predelan motor prede kot muca in gre hitreje od original serijskega, ter nima porabe olja, ki ni mala pri teh motorjih.Seveda pa pri teh novih od 2000 letnika naprej te predelave niso možne, pravzaprav nemogoče.Niti avspuhov ne moreš odpirati, ker mu porušiš vso elktronsko dogajanje.

Vse to moje prenavljanje je pomembno na res dolgih turah, ko so čas in kilometri povezani s troški.

Z nekom sva bila na poti v Portugalsko-Lizbono, med počitki vsakih nekaj ur vožnje sva ustavila v bifeju, na avtocesti … sam sem šel na klop pokaditi cigaret in spiti nekaj svoje vode z limonado, ko je kolega spet in spet zavil v bife (na Azurni obali do Barcelone) in si naročil kavo ter coca colo. Peti dan ga vprašam kolk je zapravil samo na teh postankih in če je sploh zračunal, da bo imel še denarja za pot domov?? … Računal je 5-do sedekrat po 6 mark na dan= 30 na dan X 5 dni=150 DM … skoraj ga je kap, kajti vsa pot bo trajala najmanj 3 tedne, kar pomeni 600 mark samo za pijačo??

…kaj pa cestnina, hrana, prenočitve (vsak tretji dan obvezno v motelu, da se stuširaš in opereš cote, drugače ob cesti).

Moral sem mu posoditi denar, na povratku domov.

Ker sem vozil tudi 70 km na uro v peti hitrosti je on to isto počel z RS 1000ccm, na kar sem ga opozori, da s tako naloženo težo riskira okvaro na menjalniku ali diferencialu, ker nima manjšega diferenciala, kot sem ga imel jaz.

… Na povratku mu je odtrgalo sredino kuplunge in je moral motor odšlepati domov. Taka okvara v tujini ni hec …

… Zato najraje potujem sam.

  • Share/Bookmark

Comments 3 komentarjev »

***

Na povratku z Andore v Andori, iz majhne državice med Francijo in Španijo …  se spuščava na hudo naloženim BMW-ejem RT, po strmini 2000-čaka in še več … mi se zgodi smešno nerodno-nevarna situacija … za ostrim ovinkom, po nenehni strmini navzdol … mi prečka cesto krdelo krav.

Z močnim bremzanjem, eni od njih  parkiram, direktno pod trebuh, med sprednje in zadnje noge ?

… držim bremzo stoječ na prstih ene noge (sem kratek za te arijske stroje) in ne morem absolutno nič, le čakam ves trd,  da krava znori in me zbije. Sam motor z nama je bil težak skoraj pol tone (BMW 100o RT s kovčki, tank torbo in naloženin paketregerom  in še sopotnica odzadaj, ki ne sme sestopiti, da naju ne podre).

… Nikjer nikogar, da mi reši situacijo.

Krava me  z k men obrnjeno glavo … me bedasto gleda, kaj počnem pod njenimi joški in jaz njo verjamem, še bolj.

Traja, traja, roka na bremzi trpi,

prekratka noga hromi,

komajda

še motor pokonci drži …


Poznate to, ko se vam čas ustavi v večnost. Ne veš, bi se jokal ali smejal. :)

Končno se zgodi premik.

Krava se obrne nazaj in očitno ne bo zaradi mene prečkala ceste. Edina se vrne nazaj…

Takoj sva se odpeljala do prvega bifeja in zafilozofirala, kaj vse bi se lahko zgodilo s “čejem” vmes.

… Sonce naju v hrbet greje, ko se vedno  bolj se oddakjujeva od presnete krave …

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »

***
… okuse imamo v spominu in drugačne težko sprejemamo. Se pa spominjam, ko sem nemesto vinskega kisa (tega sem dajal velik) nalijem na paradižnikovo mešano solato …Malinovec … več kot pol deci malinovca. Ob probi naju s punco skoraj kap. Da ne mečeva stan se odločiva da pojeva. ( Imela sva še žemlja sendvič z mortadelo)
… Bolj sva jedla bolj nama je bilo všeč. Vse sva zmazala in se zaklela, da morava to ponoviti. Pa nisva, možgani ne dovolijo. Verjemite da je bilo neverjetno okusno, kljub velik česna, popra, olja … si drznete probati? … ja, možgani so razvajeni diktator :)

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

… Ko sem začel s fotografiranjem in so me še klicali “foto megla” … ker sem okoli hodil  s cenenim ruskim  fotoaparatom, željan slikanja, da čimrej uprakticiram to umetnost,  tudi v izdelavi.

Kot duh sem iskal luč v temi, ponoči, ko še  zvezde že spijo s stojalom pod pazduho, vrvico sprožilca in aparatom …

Zaljubljen v sence luči, sem stal po pol ure,  z odprto blendo, da ja nahranim vpijoča zrna nisko občutljivega filma, ki daje kontrast. Seveda še črno bele. V temnici, takoj za tem z Božjo molitvijo v ustih sem buljil v nastanek čudesa, ki se pojavlja v razvijalcu,včasih prehitro in včasih sploh ne.

Kot devica pred prvim, sem bil s strahom, mehkih kolen, prijetno vznemirjen, ko mi prihaja podoba …  nato še namočena v fiksir, da ji svetloba več nič ne more.Vampirska posla :)

Vedno sem imel po žepih drobne slike oseb, ki sem jih naključno srečal in poznal. Prazniki so bili najbolj delovni.

Čas je prinesel priznanje, klicali so me povsod, kje se je kaj dogajalo in nagovorile so me družine, prijatelji, znanci  na sprehodu, da jih zabeležim v čas.

Postajal sem vedno bolj samozavesten in sprva pokrival le stroške svojih umetni,  z drobižom, ki sem ga dobil za svoja stvarstva. Tudi po diskotih sem imel dela in poseben študij, kajti s takratnim orodjem je bil rezultat hitro iluzija, zmazek v velikih zakajenih prostorih.

S samozavestjo je tudi cena narasla, pa ne v nebo. Eden dinar, danes verjetno en ever za primerjavo. Cena ene kavice, glede, da ni imel vsak fotoaparata in možnosti kr tako priti do slike … je to bil skromen strošek žrtve.

Pa nisem hotel opisovati te pionirske čase, začetka fotografiranja, ne, želel sem opisati zanimive reakcije ljudi, ki so tako, že tečno želeli, me dobesedno silili, tudi grozili, da jih poslikam, kjerkoli,  v okolju, kjer se jim je nekaj dogajalo, četudi samo ob pivu, kot recimo v družbi v gostilni.

… Daj slikaj me, slikaj nas … ko drugi dan izvlečem sliko na dan, pa me pogleda kot norca, kaj bi rad od njega. En evro mu ni vredno, če ne zadene kot pivo, sploh pa kaj naj s sliko, domov je ne sme nesti, ker žena ne ve kje je bil … :)

No, večina so srečni in imajo radi slike, spomin.

Bolj preprost je človek rajši gre denar od njega. Gospoda, sosedje, inžinjeri v moji firmi, ti vzamejo sliko in se večina udarijo po žepih, da nimajo drobiža.

“Hvala, drugič, ko bom imel drobiž”

…  in z resnobo zadelanega odhiti dalje. Zanimivo, da me ti najbolj terjajo kdaj bodo slike gotove.

Posebni v spominu. Ena ” Dama” , ki je delala v isti mene  firmi in vsi smo vedeli, da je lovec na direktorje, saj je bila ljubica že tretjega…

Pri keglanju mi naroča, da jo slikam vsak met kugle. OK. Denar itak ima.

To je bilo kr nekaj slik s tem, da sem spreminjal kote in svoj položaj, da se ne klonirajo :) . Vedno sem pazil, da ne bom izkoriščevalski in nikoli nisem nabijal slik, samo da bi zaslužil.

Ženska je bila lepa visoka, postavna .. .le njen aroganten karakter ni pasal k telesu.

Ko ji  drugi dan prinesem  slike, v čajnico firme, je ošabno kazala kolegicam  svoje podobe in delala en kupček levo in drug desno, na kegljaškem pultu. Od 15 slik izbere 4 in pravi, pokazujoč na dva kupa ;

… “tu sem si všeč, na teh drugih pa ne, te bom vzela”.

…  pogledam jo, če me zajebava, saj je vse skupaj bilo 15 dinarjev in vse krasne slike s tem, da je bil njen zaslužek čez 2000 dinarjev ??

“Ni problem” mirno odvrnem … in vzamem vse slike, ter jih pred njo strgam, ter vržem v koš …”Itak   men ni nobena všeč, bova ponovila  drugič, ko bom v boljši formi” … in odidem, ko se je njena čeljust obesila od nejevere …  :)

Babi se je sfuzlalo, njen ego ni mogel verjet.

Maščevala se mi je čez pet let, hudo, grdo, ko sem kupil avto od nekoga, ki ga je kupil od nje in še ni z njo delal prepisa, moral bi ga jaz.

Imeli smo prikolico na Cresu po sindikalni poti ( še v Jugi) in ne morem registrirati avta, ker mi gospa ni dala prepisa, češ, da je imela s kupcem dogovor, oziroma, da je obljubil, ko ga je kupil, da ga ne bo drugem prodal, da  bo še pisan na njo,  ker je ona srčno vezana nanj, ker ji je ta avto kupil direktor firme, ljubimec … ki jo je že davnaj v rit sunil.???

Kako tej babi dopovedati, da to ne gre tako?

Kaj storiti, saj veste, kako gredo tožbe in kolk trajajo.

… Preprosto, zaparkiral sem ulico, da je dobila štraf in sama prišla do mene prosit, če zaključima zadevo.

… Še sreča, bi porinil avto po hribu z njeno prometno v predalu na Hrvaškem … pa naj se potem ona zagovarja.

Res sem bil tolk razkačen in sem ji tudi povedal. Verjela mi je.

Vse stroške prepisa je sama plačalala in mi pustila zavarovalniške bonuse. :)

Ja, če slikaš se ti tudi slikovito dogaja, ane :)

In še kot zanimivost. Drugi dan se moja žena odpelje z otrokom na morje in avto totalka razbije, ko sem sam šel z motorjem.Sreča brez poškodb.

Je to babja jeza, magija??

  • Share/Bookmark

Comments 1 komentar »

***

Sem imel plin v audiju a4 qvatro, 1,8 turbo … z mazanjem, najdražja varijanta.(1.600evrov) …

Čez tri leta (3o.ooo km) je crknil turbo. Bil je ves bel od pregretja. Nov turbo ni delal, ker je stopilo in prekurilo vse plastične cevi, ki so za izpuh iz karterja.Dobesedno jih je stopilo.

Plin sem prestavil v drugi kupljeni A4 1,6 ccm. Takoj po vgradnji je pil liter olja na 500 km.

Ne povedo, da v živo vrtajo in delajo navoje v dovodni kolektor (morali bi kolektor  sneti in nato vanj vrtati) … in špene izpihne med ventili (pri prvem avtu je) …. ali pa zaribajo med obročki.
Špene so trdovraten dur aluminij. Skratka sranje. Na probni vožnji se mi je v tunelu v Kopru ob povratku domov avto vžgal (cel motor je gorel), ker se je snela objemka na plinskem injektorju in kot brener kurila kable in vse gorljivo okoli sebe.

Ker tri ( v sredo so mi montirali, v soboto smo šli v Koper) … dni po montaži, še nisem šel na tehnični pregled plina, oziroma po homologacijo, zato so me s tem zagovorom dobesedno nagnali na “Plineksu” v Mislinju, ko sem prišlepal skurjen avto, čeprav me je ravno šef, prijatelj motorist nagovoril, da sploh nima smisla plačevati za homologacijo, ker na tehničnem itak “ne vidijo” njihovih vgradenj, če preklopiš na bencin, ko si na tehničnem.  (tega je avto še imel pol leta).

Fantje so mi na reklamacijo pisno grozili, če skurjen avto ne umaknem z njihovega parkinga, ga bodo oni odpeljali na odpad.Tolk o odnosih na tej firmi.
Končali smo s primirjem, da mi vrnejo avto na bencin, kot je bil prej.

… Sam sem moral kupiti nov altenator (za katerega so trdili, da  je vžgal motor, čeprav je bilo očitno, da je zdrkjena gumijasta cev za dovod plina (bila je pritrjena samo žičnata objemka, ki jo z dvema prstoma snameš, verjamem, da jih ne dajejo več gor, kot mi tudi pri prvem avdiju niso, to je bila napaka, ker jo je pritisk plina snel.) …  skurila altenator, obrjena v njegovo smer, in ta je res sprožil plamen, z iskrami na krtačkah.

Vse skupaj je tralajo minuto … od vžiga do izgoretja in mojega gašenja ???, … ali lahko tako hitro vse kable in gumo plina skuri altenator??? … sploh če veš, da sama guma rabi (tudi če jo z bencinim poliješ) deset minut, da popolnoma zgori. (testiral gumo, ki ni navadna). Ironija je da je avtomatski senzor za izklop pdaleč pred injektorji in v takih primerih sploh ne reagira, da bi izklopil plin. (sam se ga takoj po smradu, prepozno)

V mojem primeru je guma zgorela v minuti, ker je pač delovala kot brener, gume dobesedno ni bilo več kot prah. Še kabli niso do konca zgoreli, ko sem pogasil avto v tunelu z gasilnim aparatom, guma pa je. To ni navadna guma, je odporna na visoko temperaturo, ker je pa pod pritiskom injektorja pihal plamen iz cevi, je ta v trenutku izgorela in kot brener skurila vse v kar je pihal plamen v minuti.

V tunel so prišli gasilci, saj sem ustavil ves promet s rdečim  semaforom, ko je bil moja vto ves v dimu, da sem komaj dovozil v odcep kjer sem družino spravil na varno in sam pogasil avto pred prihodom gasilcev.

Da ni bilo za tak primer ogrožanja varnosti policije, mi je bilo kasneje jasno … “PLINEKS” je tem gasilskem društvu (ki so takoj sami dejali, da je plin povzročil gorenje) kupil nov gasilski avto, ko so imeli skupne testne vaje glede testiranja  vžiga avta na plin. Same tipične Slovenske naveze …
Imajo te na Plineksu dobesedno za norca v zagovoru.Fantje so hudobni in še tepli bi starca 62 let, da ga prepričajo v njegovo krivdo.

Šlepanje iz Kopra v je stalo 600 evrov s tem, da sem imel še dva majhna otroka v avtu.
Torej analiza vsega; … plin preveč kuri mašino (previsoka temperatura), sploh turbino, ventile (mazanje je blef) in tak avto je po nekaj letih, oziroma po 30.000 km za na odpad. Le tovarniško lahko verjameš v kvaliteto vgradnje. Reklamacije sanjajte, ker so delavci na plineksu prijazni samo ko kasirajo.To se zasledil že na forumih, da so arogantni,ko nekaj zašteka in če jih tisto dodatno košta. Nesramni brez primere in očitno z močnimi vezami tudi v policiji, kar sami lahko zaključite iz nadalnje prebranega, ko so (verjamem)poskrbeli, da ne bom mogel nazaj na reklamacijo.

Avto so mi vrnili, kao zrihtanga, nazaj na bencin. Šefov ni bilo nikjer, baje na dopustu (tam sploh ne veš kdo je šef, ker ob reklamaciji kr skupaj stopijo in kažejo mišice.
Vso pot domov me je avto cukal, da sem lahko peljal komaj 40 na uro. V Slovenj Gradcu me ustavi civilna policija (zapeljala sta pred mano z modro lučjo) in “ugotovi”, da so tablice od mojega drugega audija, ki je pokvarjen ležal doma, čeprav je bil tudi ta še registriran še nisem ob kupnji (vse se je prehitro dogajalo v 4 dneh, da nisem utegnil dvigniti tablice, tako smo šli za en dan v Koper probno z novim plinom, zato tudi nisem šel v tožbo, priznam malomarnost sem po svoje zaslužno drago plačal)
Je bilo naključje, da sem plačal 1000 evrov kazni, ali so me fantje za povrh še prijavili, ker so videli, da dajem tablice gor in vedeli razlog ??

Zloba nima tolerance, saj človeška ne.

Eto to so moje izkušnje, vse je tolk banalno, da dve leti od tega se nisem odločil pisati o tem, pa vendar menim, da mora javnost vedeti o dogodku, ki te lahko stane življenja.

Plin odsvetujem!

Ne bom pa trdil za navadne avte, za turbinske vsekakor plin ni, sploh pa ne v na Plineksu v Mislinju.

  • Share/Bookmark

Comments 12 komentarjev »

***

85 leta, z motorjem  na placu Pariza, pod stolpom, sem sestradan  naročal sendvič z “Big salame” … in dobil pol metersko štruco z rastlinskim namazom  zavito v ogromne liste salate. Z navzgravžnim pogledom na travo …  sem zagrizel in presenečen užival v rastlinju nemesto živali.

Takrat je nekaj kliknilo v meni, sploh, ker po glomaznem obedu ni bilo tisteg značilnega tiščanja v želodcu, ki ga povzročijo kosi mrtve živali…

To je bil nov stil prehranjevanja na potovanjih z dodanim česnom, ki sem ga imel vedno s sabo, ter vodo s stisnjeno limono, brez sladkorja.

… Seveda tudi občasna črna čokoladica je obvezen obrok, ki krepi duha in telo v objemu sopotnice :)   :)

  • Share/Bookmark

Comments 1 komentar »

***

BMW R 65

… kr velik dela,  je bil zanemarjen.

Menjava krtačk na zaganjaču, dinami.Štelanje ventilov, menjava olja in njega filtra … za danes.

Mal tesno za motor z joškami, pa bo že, saj sva navajena stiskati se :)

Prstov nisem umival … sem jih kr polizal :)

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »