Aco Ferenc – en passant

Ne moreš zbuditi tistega, ki se pretvarja, da spi…

Arhiv za ‘moja poezija’


Zrcalo časa

***

v stari hiši

s staro ženo

s starim psom

tudi sam starček

suženj starih razvad

obnavlja star motor

s starimi prijatelji

pijoč staro vino

zbuja bolečine

na stare spomine

  • Share/Bookmark

Esenca odnosov

***

Če verjameš v boga;

te bo kaznoval

Če verjameš v prijatelja;

te bo izdal

Če verjameš v dobroto;

boš na sebi čutil zmoto

Če verjameš v državo;

boš plačeval krvavo …

  • Share/Bookmark

Bruhec

***

znan slikar

velik umetnik

preveč polnih lun ni porisal svojega platna

nek dan se tre ljudi ob njegovi

novi edini edincati

dolgo pričakovani sliki

obiskovalci tipajo evolutivni smisel

ugibajo vsebino

te še žive gmote barvne brozge

ki jo lak komajda drži na platnu

slikar prereže polemična ugibanja

svojih oboževalcev

z razlago vzhičeno riše z rokami po zraku

opiše;

spoštovani

slika je moja subjektivna subtilnost

residualen prikaz

moje trenutne telesne resignacije

substanca srži noči čudovitega druženja

ki jo delim z vami

na tem platnu

galerija se tiho prazni

slikar požanje aplauz

poln razumevanja doživetega

… od svojih kolegov

  • Share/Bookmark

Križanje pred novim vstajanjem

***

ptice padajo z neba

ribe skačejo iz vode

sloni napadajo vasi

Alah je svoje skregal

Taliban na facebooku

Zemlja ima epilepsije

morje je holesterolno

kabriolet reaktorji

soseda ne goji rož …

-je to napoved konca

  • izguba vsega smisla

  • genocid vsega živega

ali prihod nečesa novega

  • Share/Bookmark

Delavec (21stol.)

***

na trak pripet

normiran za drobiž

mora  živet

redkim  za prestiž

  • Share/Bookmark

Jutranja joga za upokojence (3 2 zdaj)

***

prvo

ko ustaneš

prtegneš si mašino

zmasiraš si oke

zanihaš   boke

zmešaš zrak z rokami

spustiš telo z nogami

zdej pa

požgečkaš možgane

(posebej velja za vegane)

virus smeha spustiš vanje

da odplakne

nakopičeno sranje

vsake tolk časa

je zdravo mal špasa

vsak  naj si ga dozira

odvisno kakšno dozo

se nervira

če to ti

ne poživi nov dan

lezi nazaj

nisi še naspan

  • Share/Bookmark

Se poznamo

***

ste v trdni veri,

slovesno prepričani,

da nam je koristno

le normalno, razumno,

da nam je le do sreče

ste prepričani,

da ne uživamo trpljenja,

podobno koristno

kot blagostanje

kateri bedak verjame,

da človek hoče

samo to, kar korist prinaša

prepričajte me,

da se razum o koristih ne moti,

da nam ni samo do svobodne volje,

da se namerno

ne sladkamo z bolečino

ko kipar stiska glino,

mar ne gnete s srdom praznino,

ko slikar riše na platno …

ne ubija monotono belino

in pesnik

prezirno življenje nasilno

tišči v sonetno rimo

… igra igralec drugega

da sebi ubeži

zagotovo nam ni

toliko do sreče in udobja,

kot do lastnega jaza,

neodvisne volje,

iluzorne svobode,

materijalnih dobrin

  • Share/Bookmark

Nostalgija…

***

Tito je bil človek s karmo, ki nas je zaposlil… TI to, TI to, TI to

pa smo vsi imeli delo,

zraven se je pelo

pa še ukrast se je kaj smelo.

Živeli smo v bedi,

pa vseeno ne ob prazni skledi.

Danes krade se na veliko,

zraven se bo še sliko

Zdej si pa pulte lase,

ko ste verjeli v boljše čase,

kapital nas je potegn,

euro nas je nategnu…

  • Share/Bookmark

Slovo od las

***

zoperno drgnenje  kovine

odvaja šope od moje biti

na kermične ploščice

Škarje mi kazijo

staro podobo spominov

Boleče

s pogledom spremljam

padalce časa

odvojene od ščita razuma

povsod na mojih bedrih

Leta druženja v rasti

skupnih voženj

prerivanje z vetrom

znojenja pod čelado

kopanja na poletnem dežju

česanja svilnatega slapa

božanja ženskih prsi

v mesečini tujine

na robu prašne ceste …

Gledam obraz tujca

Sivi lasje

ne pokrivajo več gub

Vlit v množico

se vračam v svoj hlev …

  • Share/Bookmark

Smo NIč

***

nismo beležeči aparati

nismo pisalo na tabli

ne tipkalo na mizi

z ohlajenim ožiljem

brez drobovja

nasprotno

smo misleče pošasti

neprestano moramo

oživljati kri

polniti drobovje in

ohranjati razum

smo drva usode

z gorenjem oživljamo gorja

z dimom

dušimo ustvarjalnost duha

s krvjo

gasimo nesmislov požar

Vse namerno

pojmujemo v pepel

  • Share/Bookmark

KDO?


kdo bi podal ti roko

če oslepiš

kdo poslušal

če onemiš

kdo ljubil

če zboliš

kdo pokopal

ko odživiš

Kdo svečko prižgal

kdo

novembra rožce nate dal …

… če nisi živ

dobroto sejal …

?

  • Share/Bookmark

DUHOVNA SFERA

***

v  duhovni praznoti

v svojem skepticizmu

še vedno ohranjam

strastno iskanje vere

pred to praznoto ne bežim

protestirati ne utegnem več

kajti protest

proti slepim

in neodgovornim naravnim silam

ni več protest

marveč le nespametna iluzija

sit sem iluzij

naposled je vseeno

kaj se v meni in izven dogaja

saj je vse skupaj le idiotska farsa

za katero nihče noče biti odgovoren

ravnodušnost preide v stud nebivanja

ker je vse neresnično

tudi sam neham biti resničen

čutiti bo občasno

le moje skrite sile

ki še vseeno nehote

lahko vplivajo na druge

morda taiste morda nasprotne

te sile so negativne

prav tako neplodne

kot moja razkrojena volja

ljudje so mi še samo stvari

s katerimi se

zdaj pa zdaj eksperimentira

istočasno si ne  dovolim

podvomiti v svojo moč

ker potem lahko izgubim pravico do nje

  • Share/Bookmark

MENE POEZIJA

***

staram se

moja ljubezen se redi

modro odmiram

moja se še uči

psa ob meni čas ne zanima

sonce vse manj greje

otroka bolj

  • Share/Bookmark

SE POZNAMO

***

ste v trdni veri,

slovesno prepričani,

da nam je koristno

le normalno, razumno,

da nam je le do sreče, blagostanja.

Ste prepričani,

da ne uživamo trpljenja

podobno koristno,

kot blagostanja.

Kateri bedak verjame,

da človek

hoče samo to, kar korist prinaša.

Prepričajte me,

da se razum o koristih ne moti,

da nam ni samo do svobodne volje,

da se ne sladkamo z bolečino.

Ko kipar stiska glino,

mar ne gnete s srdom praznino,

ko slikar riše na platno,

ne ubija monotono belino

in pesnik prezirno življenje

tišči v sonetno rimo.

Igra igralec drugega,

da sebi ubeži?

Zagotovo nam ni

toliko do sreče in udobja

kot do lastnega jaza,

neodvisne volje,

iluzorne svobode …

  • Share/Bookmark

MIKROBI DVOUMLJA

***

V snu napadajo

najedajo iz zlobe

te delajo blaznega

ali vsaj obsedenega

Jedkanje lažnih lakajev

do drugih misli

zagovorniki gnilobe in mrtvila

ki nudijo le

svojo povprečnost

svojo nizkotno plitkost

svojo zavistno podobnost

zgolj senilnost

ki ti zaklepajo upe

brez duhovnega dostojanstva

Namerno ti vse zanikajo

če ni rojstvo njih duha

umetnost prepoznajo

le še v imenu

Čeprav si vedel

vseskozi

na zemlji doživljal podobno

nizkost rev

strahopetnost hinavcev

hlapcev

že po naravi

Vedel si

da ne bodo nikoli odrasli

v potrebi

po svobodi

in neodvisnosti

Tako postane bistrost

umetnosti v posmeh

  • Share/Bookmark