Arhiv za kategorijo “zdravje”

***

. ali pa: … “ali misliš, da boš dlje živel, če ješ zdravo “.

… ne, ne gre za strah pred smrtjo … gre za strah … da si hudo  bolan, pa te smrt noče …

… kajti, če ne ješ zdravo, te še smrt noče, četudi se po tleh vlečeš in hlopeš s prošnjo .

To je moj moto za zdravo.

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

Dežuje.Nimam dežnika, da bi  obiskal bife v mestu in prebral  časopis, ter spil flaško  kisle vode.Trgovine so vse ob nedeljah  zaprte. Žeja me.Grem  v restoran Hotela in vprašam koliko stane 1l mineralne  vode. 5 evrov. Marija … saj to je cena en liter dobrega vina, vi pa imate to gazirano vodo na svojem dvorišču, zakaj tako drago, če je v trgovini le 5o centov liter?

Natakar dvigne ramena.

… Kupim malo flaško 2dcl za 2 evra. Pet jih je liter in pridejo 10 evrov. To je noro. Navadna voda z napumpanim co2? … pol pa kelneru podam računico ;… povprečna plača v Slo je cirka 1000 evrov.Torej  deset krat dražje od trgovine  … imate plačo 10.000 evrov. Ne to pa ne. Ja kako se pa pol to izide … se nas nekaj zezamo naprej na ta račun.

… Baje vlada koregira cene in verjetno tudi zadržuje, da drugje ne moreš kupiti, moraš v mesto, če je nedelja pa sploh ne.

V Hotelih nimajo   trafike ( časopisa nikjer ne ponujajo, tudi ne v bifejih), nimajo optika (glede, da je tolk starcev čudno) je frizerija, oblačila, torbice … vse kar se prodaja je zasoljeno do nebes, tudi kič krama po hodniku … navadni gumijasti cokli 17 evrov … lepše bolj kompaktne sem dobil v mestu za 7 evrov.

Bazeni so pa res nonstop polni, kot tudi restoran za hrano. Imajo obilo obiskov, Hoteli so dejansko polni za ta letni čas, zanimivo, nevem zakaj so v minusu in se je vse to tudi prodajalo?

Seveda teh, ki tukaj kradejo, oziroma masno zaslužijo, da ni profita, sploh ni blizu.

V kompleksu s Hotelom … v parku je nekaj  hiš, lepih, vilastih, ki se razpadajo na oči turistov. Beda, kot je značilno za Slo. Železniška proga je v Radencih, vendar so jo ukunili, kot mi v Velenje-Slovenj gradec. Nekdo pameten ima to moč.Iz Murske sobote moraš z vlaka na avtobus, teh zadnjih deset km. Da bo manj turizma?

Je pa res krasno tukaj in sama hrana vrhunska, kot tudi strežba. Trudijo se, so prijazni in tudi strokovni.

Moti me recimo, da so tukaj ljudje na zdravljenju, oziroma okrevanju po operciji, pa se vseeno bašejo v treh mesnih obrokih s pršutjo, salamami, hrenovkami, in vse kar je možno od mesa. Menijev je najmanj  6-8, tudi ribe. Ruski sistem samo hranjenja.Odlični kuharji!

Neverjetno je, ko se nesrečnik komaj privleče do samopostrežne mize in si za zajtrk obilato naloži, da ne more nest ; …  pečena jajca, salame, hrenovke, slanin, pršut … vmes se še vrnejo po repete in zraven dodajo še nekaj kosov kruha.

Malo jih zanima sadje, večina si nabašejo po tudi po tri  sladice, ki jih je tudi do deset vrst na razpolago.Vrhunske sladice!

Za kosilo je prava bitka nervoze pri mesnih ponudbah in zvečer spet. Zakaj so tako pestre, obilne in škodljive ponudbe za ožilno srčne ljudi s stenti, bay passi, umetnimi sklopkami (po tem vrsnem redu se začneš kvariti) … ne razumem.

Večina so obilato debeli s dodano sladkorno in niti najmanj se ne zadržujejo od mastnih, sladkih, škodljivih obrokov. Po mojem so od tot spet nazaj pri svojem zdravniku.

Lep hotel je ta moj “Izvir” z velikimi hodniki, polnih dogajanj, prijetne sobe z vsem luksusom, dolgi hodniki z  nekaj galerij, usnjenih sof, prostorčkov, kjer lahko šahiraš, kartaš, greš na internet …veliko kotičkov za zasebni  mir, meneralne kopeli, telovadba, kolesarjenje — Se dogaja.

Tiho, prijazno, disciplinirano. Pohvalno!

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

… PREBERITE SI TA STROKOVNA DOGNANJA IN UKREPAJTE …AL PA NE! :

Verjemimo mladim, raziskovalno usmerjenim Dankam!

Pet učenk 9. razreda ene od danskih šol se je odločilo izpeljati zanimiv eksperiment, fotografije, ki so jih dekleta objavila na spletu, pa so izzvale burno reakcijo raziskovalcev, biologov in strokovnjakov iz Anglije, Nizozemske in Švedske.

Dekleta so v svojem eksperimentu preverjala, kako se obnašajo semena rastlin v dveh ločenih prostorih z identičnim položajem glede na sonce, pri enaki količini vode in na isti temperaturi. V en prostor so nato postavile brezžični usmerjevalnik (router),
ki oddaja približno enako sevanja kot običajen prenosni telefon, v drugem prostoru pa ni bilo nobene elektronske naprave. Po 12 dneh, ko so semena v ‘čisti’ sobi vzklika, semena v ‘onesnaženi’ sobi niso vzklila, nekatere od rastlin pa so celo mutirale ali zgnile.

Mlade raziskovalke so želele s svojo mini raziskavo preveriti, kako mobilni telefoni, ki jih ponoči večinoma puščamo na nočni omarici ob postelji in v bližini glave, vplivajo na naš spanec in koncentracijo. Ker tega niso znale prikazati na ljudeh, so se odločile učinek sevanja preveriti na rastlinah.

Od trenutka, ko so videle rezultat eksperimenta, dekleta pravijo, da telefona ne puščajo več ob postelji. “Zares zaskrbljujoče je, kako negativen vpliv ima sevanje na živa bitja. Ponoči izklopite telefone ali pa jih puščajte v drugem prostoru, računalnik pa obvezno ugašajte,” svetuje mlada raziskovalka Lea Nilsen.
Kaj pa vi, ga boste še tiščali k sebi celo noč?

http://www.dr.dk/Nyheder/Andre_sprog/English/2013/05/17/130946.htm

http://www.interferencetechnology.com/wi-fi-signals-may-stunt-plant-growth-study-suggests/

http://www.consumeraffairs.com/news/danish-experiment-plants-die-when-placed-next-to-wi-fi-routers-121613.html

http://www.dailymail.co.uk/sciencetech/article-2524598/Experiment-finds-plants-die-placed-internet-Wi-Fi-routers.html

  • Share/Bookmark

Comments 3 komentarjev »

***

Na linku odspodaj!

S to teorijo odrekanja se strinjam in lahko zatrdim, da je že po nekaj dneh čutiti prijetno lahkotnost v metabolizma v vseh podobah. Kruh zapaca ožilje, črevesje, jetra in organizem nasploh.

… Ne trditi nasprotno, če se niste nikoli poskusno saj za teden dni totalno odrekli kruhu.

V nadaljevanju priporočam bolj samozavestnim  še vsem izdelkom iz pšenice … no to je že širši pojem spoznanja.Dovolj je le poskusna doba brez kruha, četudi jeste meso. Vse je v glavi in Slovenci nasploh preveč tradicionalno uživajo to snov z zmesjo pšenice in Bog ve kakšnih dodajan še vsebuje tak kruh.Me je skoraj kap ko sem bil pri kolegu ob kosilu.Dejal sem da nisem lačen in opazoval neverjetno kombinacijo prehranjevanja.

Plavajočo v olju rižoto je podpiral s velikim domčim polnozrnatim kruhom in solato od mrzlega krompirja, da je plaval v bučnem olju, zraven pa še cmoke iz testenin??? Zanimivo, da ni bilo skoraj nič čebule v solati ali kakega česna da bi saj malo ubil maščobo, kot tudi ne dodanega kisa v solati??  Nič nisem rekel, ker bi butnil ob steno, ampak resnično nisem nikoli prej doživel tako kombinacijo hranil. Dejal je da kruh je ob vsaki hrani?? IMož ima preko 100 kg in ne deluje bolano, razen nekaj bolečih malenkosti in alergij??

Pa ne zagovarjat z “domači, polnozrnatim ali celo bio kruhom. Kruh je najbolj škodljiv, ker je najbolj v uporabi in sicer v vseh treh, če ne tudi petih obrokov. Z njimi veselo “pitamo” mlad organizem svojih otrok, ki so že radi kruha v večji meri alergiki. Seveda se mamice in babice ne strinjajo s tako logiko, se pa vprašajte kakšne dedne bolezni nam plagiatirajo s tradicijo prehranjevanja, kajti trdim, da so dedni geni ravno v tej razvadi na potomce.

Spominjam se enega prebranega članka nekega doktorja; … vse v naravi je dejansko strupeno. Odvisno je samo od doziranja. Ena ,ušnica ali 5 kg jurčkov je oboje morilsko. Torej če že ješ škodljivo ne dovoli da pride prepogosto na tvoj jedilnik.

Kot iz vsega svojega napisanega, tudi tokrat izhajam iz osebne svoje empirije (doživeto- dokazano), kajti moj oče je imel dva infarkta že v mladosti (35letih) … kasneje možgansko kap in raka na črevesju-smrt pri 46 letih (sam bom star 65).

Rak je najbolj verjetno posledica takratnih zdravil (65 leta), ko še niso poznali rešitev, aparatur, Stentov v ožilje in so verjetno tudi tablete bile nekajkrat  močnejše in več zaužitih…

Tudi te danes te lahko na podoben način ugonobijo, kajti iz sestavin tablet za srce in ožilje delajo tudi strup za podgane. Tem začnejo, po zaužitju notranjo organi krvaveti (tudi črevesje), da se nekam zavleče in v hudih boličinah pogine (človeško značilna humanost, če koga prezira).Te krvavitve so resnična grožnja tudi za bolnika, če pride do krvavitev(možganska).

Ostalo si preberite na linku!

http://www.siol.net/trendi/lepota_in_zdravje/zdrava_prehrana/2015/01/kruh_na_zagovoru.aspx

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

O tem niti besede od zdravnikov, ki te pošljejo na to diagnostično preiskavo organov in ožilja. Tudi operater teh zadev ne omenja stranske učinke, ki so lahko smrtnih posledic. No, da ne nakladam preberite sami. Seveda nimamo drugih možnosti, ko enkrat zbolimo, imamo pa možnost preventive, da ne pridemo tako daleč.

Preberete lahko tudi iz linkanega, kako ni nedolžno niti slikanje zoba in kako lahko povzroči slikanje dojk, ravno tisto zaradi katerega ste prišli tako daleč … ;

CAT (računalniška aksialna tomografija) ali CT, ki se uporablja za diagnostiko bolezni trebuha, pljuč, srca, jeter, osteoporoze, težav s hrbtenico itd. ter predstavlja sodoben način slikanja kosti, krvnih žil in mehkih tkiv, saj omogoča 20-krat bolj natančne posnetke od navadnega rentgenskega slikanja, ni varen način rentgenskega slikanja. CAT skener pošilja snop rentgenskih žarkov skozi telo, tako da posname niz prečnih rentgenskih slik iz vseh kotov (360 °). Rentgenska cev, v kateri leži bolnik, se zato obrača okrog telesa in snema posamezne izseke slike. Ti izseki se s pomočjo računalnika sestavijo v tridimenzionalno sliko na zaslonu, na katerem lahko gledamo telo iz vseh kotov.

Vse lepo in prav, napredek tehnologije vpogleda v telo se zdi krasen, če ne bi imelo takšno slikanje tudi usodne posledice za snemanega. CAT je namreč od vseh oblik rentgenskega slikanja najbolj nevaren. Zraven težavnega vpliva kontrastov, ki so včasih potrebni za takšno slikanje, je sevanje, ki ga po mnenju raziskovalcev dobimo z enim CAT slikanjem, ekvivalentno tistemu, ki so ga prejeli nižje obsevani preživeli atomske bombe v Hirošimi (A Shot in the Dark; Coulter et Fisher). Zlasti nevarno je CAT slikanje za otroke. V Ameriki naj bi, po mnenju raziskovalcev, od 600.000 skeniranih otrok, mlajših od 15 let, 500 zaradi CAT skeniranja umrlo. Zraven izpostavljenosti velikim odmerkom rentgenskih žarkov je za CAT skenerje že dolgo znano, da zraven očesne mrene in drugih zameglitev leče povzročajo tudi motnje v delovanju ščitnice (več o tem lahko preberete v novi knjižici Preverjene naravne rešitve na temo ščitnice).

Mnogi tudi ne vedo, da lahko mamografija (rentgensko slikanje dojk), ki naj bi se uporabljala za hitro odkrivanje raka dojke, po mnenju nekaterih strokovnjakov tega celo povzroči.

http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=752

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

Paštete so drage in bog ve kakšnih zmesi.

Sam občasno kupim biotične iz soje, fižola … Predrago za tako majhno količino, če se da doma zmiksati, za manj-več.
Fižol, paprika, por, petržilj,  česen, čebula, črni poper, črna kumina, lanenovo seme, himalajska sol, cimet,(cejlonski), limonin sok in naribana lupina (bio) … vse ekološko pridelano … in dodana skuša brez kosti v oljčnem olju, olive,   paradižnikov sok in kisla smetana.
… vse to zmiksate in namaz za na kruh ob regratovi solati s krompirjem … je preprosto krasno kosilo, polno vitaminov. Pol kg pestro začinjene namazne  mase …


Bolje kot prekuhane pomije, ki jih naše mamice tako rade kopirajo od svojih staršev in sinovi nasedajo v to brezplodno brezsemenčnost, kot se kasneje pokaže, ko polovica Slovenk-cev ne zmore do otrok.
… In mikravalovke, taflonske posode,  porcelanasti tafloni, ekonom lonci, aluminijaste posode (v vsaki je aluminij prisoten, le emajlove so Edine varne ) …

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

Že leta vem in ne kupujem ničesar Italijanskega, že njihov riž me zmede ker ni nikjer riževih polj, za čebulo, česen(obsevano na rentegenu) in še marsikaj … že dolgo  vem, da uvažajo iz Kitajske, tole je tudi zame šok.

Ne kupujte mozzarele, paradiznika, testenin itd., ki prihajajo iz dezele Kampanije (Napoli in okolica)!
Ne vem, ce se je o tem kaj dosti pisalo in govorilo v slovenskih medijih. Gre za grozljive podatke.

Leta 1996, to je skoraj pred 20 leti, je neki mafiozo pred sodiscem v podrobnosti razlozil kako in kje je mafija zakopavala vsemogoce odpadke, tudi zelo zelo strupene.
Razne industrije iz cele Italije in tudi iz inozemstva so vozile svoje tovornjake polne nevarnih odpadkov proti jugu Italije, kjer so jih prevzela mafijska podjetja. Namesto da bi te odpadke unicili tako kot je treba, so jih enostavno zakopali! Izbrali so najrodovitnejse podrocje v okolici Neaplja, ki slovi po najboljsi zelenjavi, paradiznikih, sadju, mozzareli itd. Podrocje, kjer vidis obsezna polja velikih pridelovalcev in tudi na stotine malih kmetov, poljedelcev, ki tam zivijo od prodaje svojih  poljedelskih proizvodov.
Vsako noc je prispelo na desetine kamionov, tone in tone najbolj nevarnih odpadkov – azbest, laki, barve, tezki metali, ogromno odpadkov ki jih dnevno nagrmadijo bolnice, in kar najbolj vpije v nebo, tudi radioaktivni odpadki !!  Kamioni so izpraznili svoj tovor v izkopane jame, po vrhu so nalozili pol metra rodovitne zemlje in zjutraj je bilo videti “vse normalno”. Z radioaktivnimi odpadki so ravnali se bolj kriminalno. Namrec jame kamor so jih spravili, so bile globoke vec kot 30 metrov, samo malo nad podtalnico in jih potem zasuli. Naslednjo noc isto in tako vrsto let. Normalni prebivalci o tem niso vedeli nic, nadaljevali so s svojim zivljenjem, poljedelstvom, na zastrupljenem ozemlju so zidali  hise, sole, sportna igrisca, naselja so se sirila, a z njimi tudi vsa pogostejsa rakava obolenja, predvsem malih otrok. Ni druzine, ki ne bi utrpela izgube. Tisti, ki so sezidali hise na terenu, pod katerim so zakopani radioaktivni odpadki, zivijo kot na atomski bombi.

Mafioso je zelo natancno prikazal zemljevid, kje so ta ozemlja in predvsem kam so zakopali radioaktivne ostanke. Vendar je vedel le za delovanje “njegove” mafije. Teh kriminalnih organizacij je se mnogo vec in in o njihovem delovanju ni vedel nic tocnega, le opozoril je, da je ozemlje lahko veliko nekaj 100 hektarov ali pa na tisoce hektarov, kot pol Slovenije. V nevarnosti je okrog 5 milijonov prebivalcev. Opozoril je, da so najbrz napolnili tudi nedelujoce rudnike in odpadke potapljali tudi v jezera in morje.
In politika je za vse to vedela in veselo sluzila denarce skupaj z mafijo.

In med drugim je napovedal: Ljudje, ki zivijo tam, bodo v 20 letih vsi umrli za rakom !!!
In res umirajo, statistike povedo, da je stevilo obolelih in mrtvih veliko vecje kot drugod, posebno mali otroci. Grozljivo!

To je povedal leta 1996. In kaj se je zgodilo? Oblast, namesto da bi ukrepala, je molcala in spravila to pricevanje v arhive kot drzavno skrivnost !!!

Te arhive so pred nekaj meseci odprli in resnica je pricela prihajati na plan. Tudi razne neodvisne TV so pricele raziskovati in prikazovati dokumentarce iz tega podrocja. V nekem kraju so naredili  analize vode, ki jo ljudje dnevno uporabljajo zase in za zalivanje, in analizo paradiznika. Vse zastrupljeno, dalec nad dovoljenim. Dioksin, tezki metali, radioaktivnost. Pomeni, da je na marsikaterem podrocju ze zastrupljena podtalnica, iz cesar ni izhoda, uniceno, katastrofa. Ljudje, ki tam zivijo, nimajo izhoda. Kam naj gredo, kako naj nadaljujejo svoje zivljenje?

V Italiji je  zavladala panika in strah pred proizvodi, ki prihajajo iz podrocja Kampanije. Stanka in Tosja sta pred kratkim bili prav tam. Napoli – Caserta. To podrocje zdaj imenujejo Terra dei fuochi – ozemlje pozarov. To pa zato, ker odpadkov ne zakopavajo vec, temvec jih zmecejo na tla in zazgejo. Gorijo avtomobilske gume, azbest, odvrzeno pohistvo in obleke, vsemogoci industrijski odpadki, tezke kovine. Strupeni dimi se vijejo dneve in noci (tudi po 10 dni skupaj) nad glavami prebivalcev, ki jih vdihavajo. Kot v peklu.
Odpadke tudi zmeljejo in jih pomesajo med zemljo in potem prodajajo kot umetna gnojila, iz njih izdelujejo opeko za gradnjo stavb in asfalt za ceste. Kdo ve koliko his je zgrajenih iz teh opek in koliko cest je asfaltiranih in kdo ve kje vse!
Ali pa jih zavijejo v plasticne bale, ki jih zlozijo eno na drugo in pokrijejo s plasticno folijo. Na ta nacin so ustvarili visoke hribe odpadkov (pokritih), ki cakajo na svojo usodo, da jih bodo nekoc zazgali v sezigalnicah. A kaj ko so to strupeni odpadki, ki vsebujejo tudi arzen! In tudi te bale mafija velikokrat kar zazge, gasilci jih tudi po vec dni ne uspejo pogasiti. Scasoma se ta plastika poskoduje in iz lukenj curljajo na zemljo in pod zemljo  vsemogoci strupi. Sto metrov stran so n.pr. travniki, kjer se pasejo famozne bivolice (bufale),  iz njihovega mleka izdelujejo najboljse mozzarele. Ali pa vidis pod vznozjem teh “hribov”  sirne nasade jagod, jablan, marelic, paprik itd.
Prebivalci se naprej pridelujejo in prodajajo na trgih, a je prodaja neskocno upadla, ker je ljudi strah. Res da ni vsa Kampanija zastrupljena, a kako naj ves, ce proizvod, ki ga hoces kupiti ni prav iz tega podrocja.
Ze leta 2003 so nasli zastrupljeno mleko z dioksinom, o cemer so pisali tudi v Slo :

http://www.google.it/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=4&ved=0CFAQFjAD&url=http%3A%2F%2F24ur.com%2Fnovice%2Fsvet%2Fdioksin-v-italijanskem-mleku.html&ei=u3LFUo20JYavygPdxYDoAg&usg=AFQjCNFEsfLio0cwmIc0XeVSuzljgLCYTA&sig2=V-dnfXEPc4HPLXqs4RCWzQ&bvm=bv.58187178,d.bGQ&cad=rja

Na Slo internetu sem prebrala, da menda te strupene bale zdaj vozijo v zazigalnico v Trst, kjer imajo velike probleme z zastrupljenim ozracjem. In ta strupeni zrak pride tudi nad Slovenijo:

http://www.google.it/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CDQQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.regionalobala.si%2Fnovica%2Fjedrski-odpadki-se-vedno-prihajajo-v-trst&ei=u3LFUo20JYavygPdxYDoAg&usg=AFQjCNELdyTzI6kPfzXtngtQf_vowdUnng&sig2=6VUftNOFZe3QY84l3l3EnQ&bvm=bv.58187178,d.bGQ&cad=rja

Jaz ne kupujem vec nobene mozzarelle, ne kupujem vec konzerve paradiznika, ki prihaja iz Kampanije, temvec le tiste, ki so pridelane na Siciliji in Lombardiji (dobra znamka je Pomì in Muti). Zadnjic sem kupovala krompir in orehe, a ko sem na ovitku  prebrala, da prihaja iz podrocja Neaplja, seveda nisem kupila. Bodite pozorne na napise na embalazi!
(Mimogrede, veliko paradiznikove mezge v tubah je menda narejeno iz kitajskih paradiznikov, ki na veliko prodirajo v Evropo, cisto poceni, ker so brez davkov).

Mafiozota zdaj veckrat povabijo na razne tv oddaje in mu ocitajo, da je v vseh teh letih molcal. A odgovarja, da je vse kar je vedel ze povedal pred tolikimi leti in da je torej odgovornost drzave in oblasti, ki bi morale ukrepati in obvescati. A tudi zdaj drzava ne naredi nic, razen da so zaceli pocasi analizirati nekatera polja, ki so jih ogradili in na katerih je zdaj prepovedano vsako delo. Kmetje ne vedo kako in kam, imajo zrele pridelke, ki jih ne smejo prodajati, a drzava jim financno ne pomaga cisto nic.
Po njegovem mnenju (in po mnenju vseh, ki imamo se nekaj zdrave logike) bi drzava morala po hitrem postopku najprej izvesti natancno preiskavo, da bi ugotovili katera ozemlja so zastrupljena,  visino zastrupljenosti teh podrocij in jih bonificirati. Zaenkrat vedo, da je teh ilegalnih zakopavanj najmanj 800. A jih je sigurno se dosti vec. Ze samo zbiranje podatkov naj bi stalo vsaj 20 milijard, kaj sele bonifikacija. Evropa je namenila nekaj 100 milijonov v ta namen, skoraj nic, a se vsi bojijo, da bo tudi to koncalo v mafijskih rokah, torej v tistih, ki so to katastrofo povzrocili in bodo bonificirali “na svoj nacin”. In verjetno bodo politiki na koncu spet vse pospravili pod preprogo in se ne bo naredilo nic. Prava katastrofa!

Prebivalci teh podrocij so zaceli stavkati, prisli so v Rim pred vladne palace, zahtevajo pravico do zivljenja otrok, tistih, ki so se zivi. Mlade mamice, ki so izgubile svoje malcke so zbrale 150.000 slik, ki so jih poslale predsedniku drzave Napolitanu s prosnjo za pomoc. Nobenega odgovora. Najvecji absurd, ki ga drzava skriva, a je prisel na dan je, da je bil notranji minister v tistih letih, prav sedanji predsednik Napolitano !!! in je torej vedel in prikril, a seveda ne samo on.
Predsednik je, tako kot vedno, pricakal Novo leto v Neaplju, ker je od tam doma, protestniki so ga 4 dni cakali na ulicah, da bi ga vprasali kje je bil ves ta cas. Pa se ni prikazal, niti reagiral na kaksen drug nacin.

Tudi papezu so poslale slike s svojimi otroci v narocju. Mala deklica mu pise: “Sveti oce, sem majhna deklica, ki gre danes k obhajilu. Moja zemlja je zastrupljena, nocem umreti, pomagaj mi!”

Edino kar je drzava konkretnega naredila je, da so pred kratkim sprejeli zakon, da je zakopavanje strupenih odpadkov nedovoljeno in kaznivo dejanje, zaradi cesar gres lahko v zapor za nekaj let. Ocitno je bilo prej dovoljeno. Noro!

Kar sem vam napisala ni kriminalni roman niti film. Je ena totalna groza, srhljiva in nerazumljiva. Je samo ena od slik katastrofalnega unicevanja zemlje in lastnih prebivalcev in posastne brezobzirnosti in indiference tistih, ki bi to morali prepreciti oz. v tej situaciji pod nujno popraviti kar se da in nuditi pomoc ubogim ljudem. Vendar ne obstoja noben resen nacrt resevanja tega podrocja, izgleda da je skoda tako velika in nepopravljiva, da ni vec izhoda in vrnitve. In pozari se nadaljujejo.

Mediji o tem porocajo zelo malo, imajo tak nalog. O neprijetnih stvareh se v Italiji ne sme veliko pisati. Ne boste verjele, da moj Blaz, Gasper in Federica, ki nimajo veliko casa za spremljanje tv oddaj in citanje casopisov, o tem niso vedeli popolnoma nic, sele jaz sem jih pred kratkim seznanila o tem.

Nasa uboga zemlja, kaj so naredili iz nje in to v tako kratkem casu. Jaz sem velikokrat zares obupana in pesimisticna, zaskrbljena za zivljenje nasih malih vnuckov, ki bodo bombardirani z vseh strani z vsemogocimi bombami.

Mogoce boste mislile, da pretiravam, a je na zalost to le kratek opis. Zadeva je veliko vecja in kompleksna, tukaj so lazi, prikrivanja, podlosti, s cimer je povezanih neskoncno stevilo cloveskih tragedij, katerim se ne vidi konca…..

Zato vas upozarjam, ko kupujete preberite poreklo produkta, od kod prihaja in gdo je proizvajalec. Kupujtge produkte iz vaše države in vaše okolice, kar že tudi v zadnjem času prakticirajo Nemci.



KOt zanimivost lahko dodam še da sem isti sistem zakopavanja in posutja zemlje, ter nanjo saditev sadja videl na Kanartskih otokih. Pomaranče, banane, mardanine … to je vse gojeno na odpadih.

Italijani so si prvi zastrupili svoje morje in živež v njem …sedaj pa še tole :(

Druga zanimivost, ki je hudo kontraverzna na dejstva, ki jih beremo in vidimo tukaj … je, da so Italijani prvi v Evropi po gojenju BIO prehrane ??? Bog nam pmagaj!  :(

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

Vstaneš, si nadeneš s pesticidnimi fosfati prepojene bombažne gate (spim brez), si vtreš zobno pasto, nasičeno s fluoroidi, spereš s klorom, oblečeš kožo v kemične dišave, v z od praškov nasičene cote, kemično maso na obraz in ajd v službo …

… Ves dan poteka po podobnem kemičnem pravilniku, ki smo ga že tradicionalno podedovali od staršev, države, medicine, korporacij … ki nas z udarnimi reklamami prizadevno obveščajo, kaj je za nas najbolje in zdravo.

Diktatorski možgani so raje od drugih vodeni, kot da bi se sami ukvarjali s svojo podobo, hrano in zdravjem nasploh … Dihamo svoje izpuhe, uživamo lepo, čisto hrano, prepojeno s pesticidi in se odenemo v pesticidna oblačila, kemično sterilizirana, prepojena s kemikaljami, ki našo kožo dobesedno zaprejo v komoro absolutne čistoče, strupe, ki sistematsko ubijajo naše “parazite”, ki so naša sestava biotike, pozitivne bakterije, občutljive celice, prepojene z občutljivimi senzorji, ki tako uživajoče reagirajo na božanje in boleče na bolečino. Koža še kako živi, diha in izloča nakopičene strupe v nas, ti se pomešajo z dodanimi derivati, fosfati v naših oblačilih in z vdihom vtiranja nazaj skozi kožo, v telo …

Ironija neumnosti, da radi težimo k oblačilom iz bombaža, svile … in glej paradoks, tudi ta so že v osnovi prepojena s pesticidi. Krog absurdov je zaključen, prepojen si s kletko kemičnih tvarin in te onemogočijo, obubožajo naš varnostni sistem, naš imunski sistem, našo odpornost … Sovražnik se naseli v nas kot bolezen, ki je medicina ne prepozna, oziroma noče, ker noče prepoznati njene etimologije nastanka, njenega rojstva, ki je nastalo iz sistemskega odnosa, interesov dobička, kapitala, ki se ne ukvarja s potencialnimi posledicami oziroma se, če te prinašajo dobiček, kot ga proizvodnja iluzornih zdravil, blažil, ki so spet vsebina, vir novih prizadetosti, za naše ubogo telo.

Ja, z svojim telesom ravnamo kot s našim planetom. Koristimo ga, ne da bi nas zanimalo, koliko nam še lahko služi in kako bomo jutri brez njega. Smo res skrajno sebični “stvor” (preprosto ne najdem pravega izraza za naša samomorilska dejanja, morda zato, ker v podzavesti vemo, kakšni smo in ga niti ne iščemo), ki preprosto ne zmore, noče sprejeti odgovornosti niti zase, kaj šele, da bi ne škodoval vsemu, kar nas obdaja in s čimer se okoriščamo …

Pa potipajmo malo po razumu!

Koliko kožnih bolezni je pri nas in koliko jih pozdravimo?

Skoraj nič. Prodajajo neka draga zdravila, v obliki maž in svetujejo prehrambene spremembe, nihče ne omenja oblačil in njh pranje.

Ste kdaj prebrali deklaracijo na pralnih praških? Del, kjer piše njih vsebina?

Lepo navajajo, da je že samo vdihavanje teh sestavin strupeno, kot tudi zaužitje in še posebej piše, da so možne hude alergijske reakcije, ne piše pa, da, ko se te posledice zgodijo, ni več povratka in smo že prizadeti za zmerom.

… Piše, naj se otroci še posebej pazijo zaužitja … aja?

A stik s kožo je pa varen?

Babice se spominjajo moljev? … Kje so ti danes?

Zagotovo nič živega v naših cotah ne preživi, nosimo mrtve cote, kot pijemo mrtvo vodo in vdihavamo že mrtev zrak, ter jemo mrtvo hrano … Vse nas mrtvo obdaja, še sami se le delamo žive.

Koliko je depresivnih, alergikov, astmatikov, kožnih bolezni … zakaj, od česa? Luskavica … prav kretensko je, ko nekdo pravi, da mu klima na morju (tudi medicina to trdi) izboljša stanje in luskavica celo izgine, do povratka domov … potem pa zopet po starem.

Niti pomislijo ne, da ni vzrok le klima, pač pa tudi poležavanje na plaži, na soncu, brez oblačil in strupov, s katerimi so prepojena.

Kožni rak … A niso raki pospešena rast celic, ki jih potem dodatno obsevajo? … spet paradoks neumnosti, da sonce povzroča raka … Seveda ga lahko, ampak šele, ko ste uničili svojo naravno dano zaščito, filter, ki ne dovoli negativnih reakcij.

Prosim vas, potem bi vsi temnopolti imeli raka, pa ga nimajo, po mojem zato, ker ne nadevajo nase toliko teh s strupi prepojenih oblačil, in jih ne perejo dnevno, po enkratni nošnji, si ne vsak dan med tuširanjem vtirajo šamponov, mil in dišav, pa ne zaradi pameti, temveč ker jih narava ne sili. Ne čistijo paranoično vsega okoli sebe z udarno kemijo (ker pač nimajo, ne trdim, da nebi) in zagotovo imajo močnejši imunski sistem, odpornost… Skratka, v premislek … vse bolezni lahko imajo vzrok v teh našetih pojavih – navadah, o katerih nočete slišati in jih ne spremeniti, četudi vas še kako lahko takšno razmišljanje v srž dotakne … seveda, vse spremeniti je prehud napor, v nasprotju z že utečenim ritmom pogube.

Zakaj le, itak nas vedno na koncu poti čaka zdravnik in njegova čudežna zdravila.

Je kdo pomislil, da te nove oblike raka na materničnem vratu pri deklicah povzročajo kemikalije na spodnjicah, ki so direktno v stiku s sluznico spolovil?

… je moja domišljija večja od možne realnosti in oprane pameti, od dobičkonosnih institucij?

Preberite vsebine svojih čistil, ta prekleto namerno droben tisk, ki oči odvrača od zanimanja … vprašajte se, kam gre njih izpiranje, kdo jih potencialno, posledično zaužije in boste spregledali, da vse odvrženo, izločeno, izpljunjeno … pojeste sami nazaj.

Bumerang lapsusov, kretenizma!

Tečen, prav zoprn si, če razmišljaš in deluješ v taki, moji obliki (to pravkar podoživljavate) in predvsem osamljen, celo v najožjem krogu bližjnih … vprašam se, koliko meni samemu ti upori razuma škodijo. Morda bolj kot vsa prizadevanja na bolje.

Ženska ima tu največjo moč in obenem ravno ona nemoč, ker jo bolj zanima lepa pakunga kot nje vsebina, in ji otroci, mož … ljubeče sledijo … pa naj bo še tako prepojena z izobrazbo, z znanjem … (moški niti vedeli ne bi, zakaj ne bolehajo … )

… Ta krhka, nežna bitja, tiho brezdušno vlivajo količine v predalček pralnega stroja in se na tiho sekirajo, ali niso dale premalo tega belega čudeža, da ne bo vse dobro oprano, čeprav oblačila sploh nihče več ne umaže, razen s svojim lastnim sokom prepoji.

Prah in znoj … ne rabita niti predpisane doze, ki je itak namensko pretirana, v smislu dobička proizvajalca. Potem pa mora še dišati, zato pridno dodajo še čimveč mehčalca, da bodo cote voljno mehko mrtve.

Deci, pojma nimate, kaj vam dodajajo in kako vas sistematsko žene zastrupljajo, kot tudi svoje otroke, seveda nenamerno, z dozirano naivnostjo nezavednega ali pa zavedno zanikanega.

Uboj iz nehotenja in iz čiste ljubezni, kot prisotna debelost iz domače kuhinje tradicije maščob?

Ja, ženske bi lahko spremenile ta svet, ne da bi se moški tega sploh zavedali. A ne?

… Na žalost, so to slabotna, predvsem s čustvi prepojena, bitja, ki ne verjamejo, da jih lahko karkoli, razen razočaranje v ljubezni, prizadene (in še ironija, da živijo dlje od nas moških ).

Poglejte police v kopalnici, s čim vse čarajo po hiši, da ste tako srečno čisti, čeprav depresivni?

Če se koga moj zapis dotakne, če ga srbi po vsem telesu … naj si vzame čas in gre v Interšpar, kjer ravno na bio izdelkih izveš, kaj vsebujejo, oziroma skrivajo Arielovci in ostali mastni zaslužkarji, ki obetajo absolutno čisto belino … kot je sama smrt.

Menim, da bi morali že otrokom menjati igrače, v nove, iz pravljic v realnost, da princ in princesa ne bosta srečno in zagotovo tudi ne večno živela, če ne pazita, kaj dasta vase in nase …

Igrače bi morale, že v vrtcih, imeti samo podobe lutk živali, rastlin … in bav bav že dolgo ni več volk, pač pa zloben človek, ki ne mara nič živega in vse pretvori v mrtvo ikebano … s cepivi, pesticidi, aditivi, konzervansi, fosili, florom, klorom, hormoni, zdravili, poživili, barvilli, aromami … in potem se čudi, ko sam umira po koščkih in v bolečinah …

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

Verjetno in zato obstoja razumna razlaga.Bom probal opisati vzroke za tak odziv;

…ta nestrpnost izhaja iz nas veganov, ker v reklamah, kosih mesa v mesariji, slikah klanja, odiranja, kolin … to vse nas deprisira.

Pravzaprav ponorimo zaradi sebe, svoje slabe vesti, ker smo tudi prej, bili  tako ravnodušni, nezavedni.Mislite da je kar tako lahko,  po nekaj desetletji nehati jesti meso, je to afnanje, protest iz zajebancije?

… Ne to je višje spoznanje nesmisla, oziroma prisotnega smisla, da mora žival umreti za našo hrano in še ob trditvi, da je to nujna potreba za naše zdravje??

Hrane je danes tolk vrst, tudi z vsemi zmesmi, ki so v živalskih “dobrinah”. Dost bolj pestro je, če kombiniraš, zajemalko krompirčka, riža, fižoleka in zaliješ z gobovo omako, pa žganci, ješpren, kuskus, zelje, grah, testenin je iks sort, tudi iz riža, koruze … resnično ne vidim potrebe po ubogi živali in tudi po obroku ne tišči kot po mesu, ker ne tišči lahko dodaš še solate, peciva, kompote … žival pa naj živi svojo že itak kratko življensko dobo ob svojih mladičih, morda le zaradi mleka, sirov … če že moraš uživati živalske maščobe.

Ta reakcija nemsesojedov na mesojede … to je naš psihični sidrom, kot pri  borcih iz Vietnama, ko so jih doma tepli, ker so se uprli nesmiselni vojni…

Vsak nemesojed nosi v sebi to nervozo in želi dopovedati drugim, da naj podobno spregledajo, gre za pomoč in ne hudobijo. Namreč skoraj nihče se ne rodi vegan, to postane, večina iz humanih razlogov, kot so to počeli že prvi filozofi, znanstveniki, umetniki … pa jih ne bom našteval, vedite pa,  da gredo vse kritike tudi nanje, ki jim nismo do kolen.

Sam sem, preden sem se spreobrnil, pozanimal za počutje teh ljudi, sem jih na tiho občudoval in niti slučajno se prepiral z njimi, ker sem verjel, da sam tega ne zmorem. In res te v to nihče ne prepriča, če se v tebi samo nekaj ne premakne, to je dejstvo.

Mislim, da nihče ni nehal zaradi drugega, zagotovo je ta odločitev subjektivne prirode. Res pa so otroci, ki sami brez povoda in nagovora ponehajo in se dobesedno uprejo jesti meso.

V Ljubljani sta že 20 let dva (najmanj, za ta vem) vrteca nemesojedih otrok. Ne upajo se javno izpostavljati, verjemite, da jih strokovnjaki, posebej medicina nenehno opazuje… in rezultati so neverjetni v pozitivnem smislu, pa ne bom podrobno razlagal, ker bi spet vzdignil cunami nestrpnosti.

http://www.mladina.si/96698/eko-vrtec/

  • Share/Bookmark

Comments 5 komentarjev »

***

Pravkar smo jedli nove makarone iz bio gensko nespremenjene koruze.

“SamWils” v interšapru. To je novo in brez glutena, barvil, mleka, jajc, brez gensko spremenjenih organizmov, brez konzervasnov. Odlična zadeva in zasitno.

Na miših lahko delajo poskuse, samo, če jim z injekcijo piknejo strupe, kajti miš ne je nezdravega. Sem imel navaden krompir-nedotakjen, bio so ves pogrizle, bio moko so preluknjale, dočim je navadna, cenena bila odprta in ostala nedotaknjena. Najbolj sem bil presenečen, kako so mi do pecljev pojedle jabolka, za katera sploh nisem vedel, da jih mišijedo. Tudi sira ne jedo, če ni bio-eko ….torej le ni res, da je ista predelava bio ali nebio. To trdijo slabiči, ki itak kupujejo v evrospinu in se jim jebe, ker jedo, ker pač morajo, kot prižgati cigaret po jedi

Sam se bio prehranjujem in če je le pol manj strupenih zmesi je to že pol več zdravlja, isto pa zagotovo ni kot v veletrgovinah in nekaterih tržnicah. Dajte mišem nastavit in jejte kar one jedo. Tudi ribe-tune- morskega psa, ne jedo muce (pes je), sardele pa. Torej ne nakladajte na pamet, tisti, ki trdite, da bio ni bio … ne verjet propagandi, medicini, fermacevtom … sami se prepričajte v praksi in si nabavite bio miško

  • Share/Bookmark

Comments 1 komentar »

***

… postopek je dokaj preprost in neboleč, le nekaj orodja in volje do  dela potrebujete.

Pokleknete v kuhinji, pod umivalikom posode, odprete sifon pod lavaboem in povlečete s prstom vanj … po nasičeni maščobi smrdljivega videza in vonja…

To je vaše debelo črevo.

Sedaj pojdite s prstom naprej po plastični otočni cevi in podrsajte po njeni steni … to so vaša ožilja.

Ni hec, točno to je dejstvo in argument, ki pogojuje naš metabolizem, kajti ta ista hrana se spira v našem želodcu na 36 stopinjah, kot pri pomivanju posode. Združeno se sprime, zlepi in zapira pretočnost ožilja, oziroma odtokov.

… da zadevo preverim, ker vedno izhajam iz svoje empirije … se pravi izkušenj, sem se ponudil svoji žlahtnici, da ji preverim odtočne cevi. Z razliko od nas ni vegeterijanka in se ne odreka na olju pečenih smislov, praženja in pohanja …

Katastrofa, kar sem vedel, ker že pri spuščanju vode ni bilo prave pretočnosti. Cevi so bile več kot centimeter na debelo oblečene v trdovratno maščobno  (kot še ena notranja cev) gmoto, ki je bila neverjetno gladko oblikovana v cev, brez izboklin. Videno je bilo, da se uporablja ogromno zamaščenih artiklov, ki zlepijo vse česar se dotaknejo in tvorijo trdovratno smrdljivo lepilo.

Ne verjamete, da je v vašem lavabou, oziroma ceveh le tega … vaše ožilje in črevesje, seveda ne, le kdo verjame, česar noče verjeti.

Najbolj drzni in hrabri se bodo vseeno-mogoče prepričali in s tem spoznali, da nobena medicina ne more teh onesnaženosti očistiti in da ni čudno, da se pod to maso svinjarije tvori na  tkivu, ki ne more dihati tvorba, bula, rak …

Pa dober tek …

… če ste kosilali tradicijo slovenske kuhinje ; … govejo juho, pomfri in pohan zrezek.

  • Share/Bookmark

Comments 3 komentarjev »

***

Pred tednom dni sem bral o tem, o tej osončeni vodi v steklenici in nisem hotel dajati tega smisla  takoj na svoj blog,  dokler sam ne probam okus in podoživljam nek učinek takšne vode…

Tokrat, po tednu dni,  lahko podam svoje izkušnje glede tega čudeža. ..

Vodo sem dajal v tri prozorne steklenice, na sonce  preko celega dneva … na to močno sonce, ki nas objema te dni …  in tudi čez noč do jutra (verjamem da ima tudi noč svojo moč) :)

… Naslednji dan, oziroma jutro,  sem steklenice z vodo  v hladilnik in seveda eno od teh takoj s pitjem izprobal. Glede, da je ta voda prvinsko iz pipe v bloku naselja …   (drugače  sem hodil ponjo do izvira, za samo pitje) … sem takoj začutil drugačen, bolj poln in prijeten okus te osončene vode.

Pil sem jo z otroki, dva do trikrat na dan (otrokom samo enkrat dovolil), ter obenem opazoval počutje in blato pri odvajanju, tudi otrok. Namreč v glavi imamo logiko, da voda na soncu rojeva v njej bakterije … a ne?…  in ni pitna?

… Zanimivo, voda je super in ok, ko drugače sploh ni za piti, ker je kot nekšna mlaka, pretopla. (po mojem, ker so cevi skupaj poločene z vročimi, prevročimi, oziroma se greje na stropu garaž pod blokom).

Včeraj po enem tednu pitja te vode,  prvič (in danes tudi)  zapazim nekaj bistvenega v spremembi pri kolesarjenju, namreč steza v mestu je nenehno navzdol, kot teče reka Paka (v Velenju), dočim pri vožnji nazaj domov se pot rahlo vzpenja in za mene nekoč hudega kroničnega astmatika, z ubogimi že uničenimi bronhiji (tudi od kajenja, včasih) …  je to bil kr napor in sem moral biciklati na najnižji stopnji menjalnika.

… Včeraj, že dopoldne sem zapazil, da neverjetno z lahkoto kolesarim in presenečen uvidim, da v tretji “brzini” prihajam domov, čeprav v vzponu??

Opa, morda imam le kak-tak podarjen dan, sem pomislil, pa vendar v celem letu nisem vozil drugače, kot v prvi brzini in še bil dokaj zadihan ob prispetju domov?

Danes zjutraj veselo zakolesarim v mesto in že takoj zapazim neko pridodano lahkoto v nogah in plučih … dobim nek nov, nepoznan  fazon uživanja v lahkoti vožnje …

Ob vračanj domov sem, kljub prisotni vlagi v zraku (ki mi zna delati probleme z dihanjem) neverjetno  energično sukal kolesa, da so me dekleta okarala (žena in hči), ki so vozila za nama s sinom, ki mi je veselo sledil … češ da sem prehiter in res kar nekajkrat sva ju s sinom morala počakati.

Aleluja! …to je čudež.

Tega nisem nikoli začutil na tak način, oziroma, ne,  že 35 let, odkar sem bil prizadet s to zoperno astmo. Noro …

Pišem vam, ker vam toplo priporočam izvajanje tega čudeža in da kasneje poveste, če se vam tudi kaj od tega dogaja. Namreč eden edincat problem je; … obenem, istočasno sem začel piti še Donat … zaradi maglezija v njem, ki je zelo važen vir energije, sploh v starosti.

… Sedaj lahko izpade, da je ta a priori prispeval k mojem počutju in ne sama voda.

Sicer otroka sedaj pijeta  redno to vodo in na njiju  tudi vidim očitne spremembe …  bolj sta umirjena in energična obenem, ne padata v neke pauza  sfere “kaj naj danes delam”, ki je neka vrsta otroške depresije.

Da preveč ne nakladam, že sam okus vode je fantastičen.

In če to vse drži, je zabavno kako nas imajo za norce …ti ki delajo te flaške, da voda oživi, pa še poceni niso. :)

Kaj vse pa prispeva k počutju pa si preberite na teh dodanih linkih;

http://www.genspot.com/blog-34740/pijmo-osonceno-vodo.aspx

http://www.geatv.si/index.php?page=novice&page_id=1126

Pa na zdravlje!

  • Share/Bookmark

Comments 3 komentarjev »

***

Dejte se poučiti o škodljivih plastikah v vsakdanji uporabi, te vsebujejo v večini naftine derivate in še dodane kemične tvarine, ki povzročajo skrajne posledice, ki so tudi pogubne in se potem čudimo od kod na kako se nam je to zgodilo, kajti tudi medecina nima odgovora za etiološko vzročnost rakavih obolenj. Plastike nosijo oštevilčene oznake, ki povedo kolk je varna, oziroma nevarna za organizem.

Res je pa bolje-lažje, biti neobremenjeno-neveden, kot obremenjeno-zaveden :)

http://www.zdravstvena.info/preventiva/plastika-oznake-skodljiva-plastika-plasticna-embalaza-bisfenol-a-plastika-preventiva.html#

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

***

Ta članek je napisal duhovnik, pater Jose Chorr, profesor fizike in biologije, v katerem nam pripoveduje, kaj je sam doživel.

“Ko sem bil star 61 let sem bil skoraj paraliziran . . . in to je trajalo 12 let, predno sem se začel zdraviti z magnezijevim kloridom…

Vem, sliši se pretirano, magnezij, čudežni mineral, ampak to ni zraslo na mojem zelniku. Sicer bi ga tudi sam poimenoval enako, kajti meni je tako čudežno pomagal, da še vedno težko verjamem.
Na tem mestu bom na kratko opisal, kar sem zvedel o magnezijevem kloridu na internetu, seveda pa bom objavil tudi povezave do nekaterih originalnih zapisov.
V člankih o zdravljenju z magnezijevim kloridom se največkrat omenjata dve osebi. Prvi je francoski kirurg prof. Pierr Delbert, M.D., ki je poleg ugotovitve, da je magnezijev klorid odličen antiseptik, odkril tudi, da lahko s pomočjo magnezijevega klorida zdravi široko paleto bolezni, kot so bolezni prebavil, Parkinsonova bolezen, tresavica, mišični krči, akne, ekcemi, psoriaza oziroma luskavica, bradavice, impotenca, hipertrofija oziroma povečanje prostate, možganske težave in težave z ožiljem, astma, seneni nahod, alergije na koži, anafilaktična reakcija itd., itd., itd.! Prek svojega dela je prišel tudi do spoznanj o preventivnem delovanju magnezijevega klorida pred rakom.
Profesor Pierr Delbert je napisal dve knjigi, “Politique Preventive du Cancer” in “L’Agriculture et la Sante”, v katerih so zapisana poročila vseh njegovih  študij o magnezijevem kloridu ter njegove zamisli o učinkoviti preventivi pred rakom.
Drugi, še večkrat omenjeni zdravnik, je ravno tako Francoz, Dr. A.Neveu, M.D.! S pomočjo magnezijevega klorida je v izjemno kratkem času ozdravil številne bolnike z davico (24 do 48 ur), enako ali še bolj uspešen pa je bil v zdravljenju otroške paralize. Kljub odličnim rezultatom je naletel »na zid sovraštva in obstrukcije« iz krogov uradne medicine, kateri sta oba, tako Dr. A.Neveu kot prof. Pierr Delbert, kar je najbolj paradoksalno, tudi sama pripadala. Prof. Pierr Delbert je bil celo član takratne francoske Académie de médecine, a vseeno nista imela prave priložnost za primerno predstavitev izjemnih dosežkov Dr. Neveuja. Nasprotniki so bili veliko številčnejši in enostavno premočni; profesorji medicine, medicinski strokovni delavci skupaj z Akademijo, vsi so vstali proti njima. Zakaj? Zato, ker je uradna medicina videla v uspešnem zdravljenju z magnezijevim kloridom preveliko grožnjo takrat novi in hitro rastoči veji farmacije, proizvodnji cepiv.

Vendar jih ni skrbela le proizvodnja cepiv. Zaradi odličnih rezultatov zdravljenja z magnezijevim kloridom so se počutili močno ogrožene na vseh področjih farmacije. Skrbelo pa jih je edino to, koliko manj denarja se bo steklo na njihove račune.
Zanimivo, kajne? Pa tudi nekam znano mi zveni.
Tudi epidemiološke študije so pokazale, da je na področjih, kjer je zemlja bogata z magnezijem, manjša stopnja obolevanja za rakom, kot tam, kjer ima zemlja nizko stopnjo magnezija, a se bom rajši vrnil k Dr. Neveu.
Dr. Neveu ni izgubil poguma, ampak je nadaljeval s svojim delom. Dosegel je zelo dobre rezultate z zdravljenjem z magnezijevim kloridom pri vrsti bolezni, kot so; faringitis oziroma vnetje grla, tonzilitis oziroma angina, hripavost, prehlad, gripa, astma, bronhitis, pljučnica, pljučni emfizem, vse otroške bolezni (oslovski kašelj, ošpice, rdečke, mumps, škrlatinko itd…), zastrupitve s hrano, gastroenteritis, turi, abscesi, erizipel oziroma šen, bolezni srca, ožilja itd., itd., itd., skratka, ni konca!
Danes se nekateri trudijo nadaljevati njegovo delo in izvajajo terapije z magnezij klorid heksahidratom, MgCl2×6H2O, recimo Italijan, Dr. Raul Vergini, M.D., avtor knjige “”Curarsi con il Magnesio””, vendar se o njihovih rezultatih ve zelo malo, da ne rečem, nič.

Vendar jih ni skrbela le proizvodnja cepiv. Zaradi odličnih rezultatov zdravljenja z magnezijevim kloridom so se počutili močno ogrožene na vseh področjih farmacije. Skrbelo pa jih je edino to, koliko manj denarja se bo steklo na njihove račune.
Zanimivo, kajne? Pa tudi nekam znano mi zveni.
Tudi epidemiološke študije so pokazale, da je na področjih, kjer je zemlja bogata z magnezijem, manjša stopnja obolevanja za rakom, kot tam, kjer ima zemlja nizko stopnjo magnezija, a se bom rajši vrnil k Dr. Neveu.
Dr. Neveu ni izgubil poguma, ampak je nadaljeval s svojim delom. Dosegel je zelo dobre rezultate z zdravljenjem z magnezijevim kloridom pri vrsti bolezni, kot so; faringitis oziroma vnetje grla, tonzilitis oziroma angina, hripavost, prehlad, gripa, astma, bronhitis, pljučnica, pljučni emfizem, vse otroške bolezni (oslovski kašelj, ošpice, rdečke, mumps, škrlatinko itd…), zastrupitve s hrano, gastroenteritis, turi, abscesi, erizipel oziroma šen, bolezni srca, ožilja itd., itd., itd., skratka, ni konca!
Danes se nekateri trudijo nadaljevati njegovo delo in izvajajo terapije z magnezij klorid heksahidratom, MgCl2×6H2O, recimo Italijan, Dr. Raul Vergini, M.D., avtor knjige “”Curarsi con il Magnesio””, vendar se o njihovih rezultatih ve zelo malo, da ne rečem, nič.

………………………………………………………………………

MAGNESIUM CHLORIDE IN ACUTE AND CHRONIC DISEASES
By Raul Vergini, MD
January 29, 2006

Back in 1915, a French surgeon, Prof. Pierre Delbet, MD, was looking for a solution to cleanse wounds, because he had found out that the traditional antiseptic solutions actually mortified tissues and facilitated the infection instead of preventing it. He tested several mineral solutions and discovered that a Magnesium Chloride solution was not only harmless for tissues, but it had also a great effect over leucocytic activity and phagocytosis; so it was perfect for external wounds treatment.

Dr. Delbet performed a lot of “in vitro” and “in vivo” experiments with this solution and he became aware that it was good not only for external applications, but it was also a powerful immuno-stimulant if taken by injections or even by mouth. He called this effect “cytophilaxis”. In some “in vivo” experiments it was able to increase phagocytosis rate up to 300%.

Dr. Delbet serendipitously discovered that this oral solution had also a tonic effect on many people and so became aware that the Magnesium Chloride had an effect on the whole organism.

In a brief time, he received communications of very good therapeutics effects of this “therapy” from people that were taking Magnesium Chloride for its tonic properties and who were suffering from various ailments.

Prof. Delbet began to closely study the subject and verified that the Magnesium Chloride solution was a very good therapy for a long list of diseases.

He obtained very good results in: colitis, angiocholitis and cholecystitis in the digestive apparatus; Parkinson’s Disease, senile tremors and muscular cramps in the nervous system; acne, eczema, psoriasis, warts, itch of various origins and chilblains in the skin. There was a strengthening of hair and nails, a good effect on diseases typical of the aged (impotency, prostatic hypertrophy, cerebral and circulatory troubles) and on diseases of allergic origin (hay-fever, asthma, urticaria and anaphylactic reactions).

Then Prof. Delbet began to investigate the relationship between Magnesium and Cancer. After a lot of clinical and experimental studies, he found that Magnesium Chloride had a very good effect on prevention of cancer and that it was able to cure several precancerous conditions: leucoplasia, hyperkeratosis, chronic mastitis, etc.
Epidemiological studies confirmed Delbet’s views and demonstrated that the regions with soil more rich in magnesium had less cancer incidence, and vice versa.

In experimental studies, the Magnesium Chloride solution was also able to slow down the course of cancer in laboratory animals.

Prof.Delbet wrote two books, “Politique Preventive du Cancer” (1944) and “L’Agriculture et la Santé” (1945), in which he stated his ideas about cancer prevention and a better living. The first is a well documented report of all his studies on Magnesium Chloride.

In 1943 another French doctor, A. Neveu, MD, used the Magnesium Chloride solution in a case of diphtheria to reduce the risks of anaphylactic reaction due to the anti-diphtheric serum that he was ready to administer.

To his great surprise, when the next day the laboratory results confirmed the diagnosis of diphtheria, the little girl was completely cured, before he could use the serum.

He credited the immuno-stimulant activity to the solution for this result, and he tested it in some other diphtheric patients. All the patients were cured in a very short time (24-48 hours), with no after-effects. As Magnesium Chloride has no direct effect on bacteria (i.e.it is not an antibiotic ), Neveu thought that its action was aspecific, immuno-enhancing, so it could be useful, in the same manner, also against viral diseases.

So he began to treat some cases of poliomyelitis, and had the same wonderful results. He was very excited and tried to divulge the therapy, but he ran into a wall of hostility and obstructionism from “Official Medicine”. Neither Neveu or Delbet (who was a member of the Academy of Medicine) was able to diffuse Neveu’s extraordinary results. The opposition was total: Professors of Medicine, Medical Peer-Reviews, the Academy itself, all were against the two doctors. “Official Medicine” saw in Magnesium Chloride Therapy a threat to its new and growing business: vaccinations.

Dr. Neveu wasn’t discouraged by this and continued to test this therapy in a wide range of diseases. He obtained very good results in: pharyngitis, tonsillitis, hoarseness, common cold, influenza, asthma, bronchitis, broncho-pneumonia, pulmonary emphysema, “children diseases” (whooping-cough, measles, rubella, mumps, scarlet fever…), alimentary and professional poisonings, gastroenteritis, boils, abscesses, erysipelas, whitlow, septic pricks (wounds), puerperal fever and osteomyelitis. But the indications for Magnesium Chloride therapy don’t end here.

In more recent years other physicians (and I among these) have verified many of Delbet’s and Neveu’s applications and have tried the therapy in other pathologies: asthmatic acute attack, shock, tetanus (for these the solution is administered by intravenous injection); herpes zoster, acute and chronic conjunctivitis, optic neuritis, rheumatic diseases, many allergic diseases, spring-asthenia and Cronic Fatigue Syndrome (even in cancer it can be an useful adjuvant).

The preceding lists of ailments are by no means exhaustive; maybe other illnesses can be treated with this therapy but, as this is a relatively “young” treatment, we are pioneers, and we need the help of all physicians of good will to definitely establish all the true possibilities of this wonderful therapy.

From a practical standpoint, please remember that only Magnesium CHLORIDE has this “cytophilactic” activity, and no other magnesium salt; probably it’s a molecular, and not a merely ionic, matter.

The solution to be used is a 2.5% Magnesium Chloride hexahydrate (MgCl2-6H2O) solution (i.e.: 25 grams / 1 liter of water).

Dosages are as follows:

Adults and children over 5 years old 125 cc
4 year old children 100 cc
3 year old children 80 cc
1-2 year old children 60 cc
over 6 months old children 30 cc
under 6 months old children 15 cc

These doses must be administered BY MOUTH. The only contraindication to Magnesium Chloride Therapy is a severe renal insufficiency. As the magnesium chloride has a mild laxative effect, diarrhea sometimes appears on the first days of therapy, expecially when high dosages (i.e. three doses a day) are taken; but this is not a reason to stop the therapy.

The taste of the solution is not very good (it has a bitter-saltish flavor) so a little of fruit juice (grapefruit, orange, lemon) can be added to the solution, or it can be even used in the place of water to make the solution itself.

Grapefruit juice masks the bitter taste very well (especially if cold).

For CHRONIC diseases the standard treatment is one dose morning and evening for a long period (several months at least, but it can be continued for years).

In ACUTE diseases the dose is administered every 6 hours (every 3 hours the first two doses if the case is serious); then space every 8 hours and then 12 hours as improvement goes on. After recovery it’s better going on with a dose every 12 hours for some days.

As a PREVENTIVE measure, and as a magnesium supplement, one dose a day can be taken indefinitely. Magnesium Chloride, even if it’s an inorganic salt, is very well absorbed and it’s a very good supplemental magnesium source.

For INTRAVENOUS injection, the formula is:

Magnesium Chloride hexahydrate 25 grams
Distilled Water 100 cc

Make injections of 10-20cc (very slowly, over 10-20 minutes) once or twice a day. Of course the solution must be sterilized.

This therapy gives very good results also in Veterinary Medicine, at the appropriate dosages depending upon the size and kind of animals.

Raul Vergini, MD – Italy – author of: “Curarsi con il Magnesio” Red Edizioni -Italy 1994 (book translated in French and Spanish but not in English, sorry).

e-mail: dr.raul@tin.it

Dr. Vergini is a homeopath with interests also in other alternative approaches such as nutrition, food supplements, anti-aging, alternative cancer treatments, energy psychology (EFT, TAT…), etc. He held several conferences in Italy about magnesium chloride in past years and published a book about magnesium in 1994 called Curarsi con il Magnesio, Red Edizioni. (Healing with Magnesium)

  • Share/Bookmark

Comments 1 komentar »

***

psih. Jelena Sikirić, predsednica NA v Rusiji

Ko se prebudimo iz “zimskega sna”, nezadovoljni s tem, kako smo preživeli ta čas, sebi pogosto obljubimo, da bomo s prihodom pomladi obrnili novo stran. In tedaj se zares vse začne drugače.

Začeti znova ni tako enostavno. V takih okoliščinah praviloma dobre namere ne zadostujejo, kajti takoj ko se lotimo dela, začne delovati naravni zakon ciklusov. Po začetnem obdobju sprememb in velikega napora, usmerjenega v spreminjanje nečesa v življenju, nastopi druga faza, v kateri se obupani ustavimo, brez moči za premagovanje prvih težav in prvega upora lastne osebnosti, ki se le stežka ukloni prevzgoji.

In to se ponavlja iz ciklusa v ciklus – po dobrem začetku in poletu sledi padec in vrnitev v stanje, v katerem smo bili prej.

V vseh podobnih okoliščinah pride do izraza pomemben dejavnik, ki je hkrati bistvo težave in izhodiščna točka za njeno rešitev – naše življenje mora za doseganje tudi najosnovnejše notranje stabilnosti, miru in moči dobiti optimalen ritem, ki bo omogočil maksimalno izražanje najboljših značilnosti naše duše.

Za mnoge je pomanjkanje življenjskega ritma velika težava – ravno zato, ker ga nimamo, ne naredimo marsičesa, kar bi si želeli narediti, izpuščamo to, na kar smo tako dolgo čakali, ker nismo udejanjili tega, kar je za nas določila usoda.

Leta živimo po umetnem ritmu, ki je sestavljen iz številnih navad, stereotipov, egoističnih želja, kompleksov in strahov, ki samo ovirajo resnično izražanje duše. Toda postopoma začenjamo čutiti, da ta umetni ritem duši našo resnično naravo, jo omejuje in nas navaja k temu, da postanemo bitje “navad”. Zato je treba takšen tek dogodkov korenito spremeniti. Ko opuščamo stari ritem, je najpomembneje, da ne dopustimo stanja izgubljenosti, “neodločnosti”, kaosa in pasivnosti. Najti je treba nov ritem, ki mora izhajati iz tega, zaradi česar tudi prehajamo nanj – na naših najvišjih sanjah, upih in težnjah.

Pri vzpostavljanju kakršnega koli ritma je lastnost, ki je nujno potrebna in brez katere tega procesa ni mogoče udejanjiti – vztrajnost. Če se vprašamo, iz česa je sestavljen vsak ritem, bomo videli, da temelji na vztrajnem prizadevanju na vseh ravneh bitja – na ravni delovanja, mišljenja, čustvovanja, idej in ustvarjalnih sposobnosti. Namesto enega velikega napora in kratkotrajnega poleta, ki mu sledita nedelovanje in inertnost, je bolje delati majhne, vendar vztrajne korake, ki bodo dolgoročneje privedli do uresničitve zastavljenega cilja.

Vztrajnost v naporu in delovanju ter posledično ritem sta ključ, ki odpirata vrata do naših višjih lastnosti, vrlin in sposobnosti.

Majhne skrivnosti vsakodnevnega ritma

Naš organizem, tako kot vse v naravi, potrebuje ritem, ki mu pomaga, da se pripravi na prihajajoče dogajanje in okoliščine ter lažje preide iz ene faze ciklusa v drugo. Zato je zelo pomemben ritem leganja spat in vstajanja, prehranjevanja in telesne higiene. Enako pomemben je tudi ritem sproščanja – enostavna fizična opravila, vaje ali sprehodi ne krepijo le telesa, temveč tudi duši omogočajo, da se umiri in spočije.

Organizem nam bo takšno vztrajno delovanje vrnil z odkrivanjem globokih potencialov in rezerv, o katerih nismo niti slutili in ki se prebudijo kot odgovor na skrb, ki smo jo izkazali.

Kako premagati utrujenost

Vztrajnost je pomembna tudi pri uravnavanju naše energije, ritmu dela in počitka. Svoje delo moramo organizirati tako, da se obdobja dejavnosti izmenjujejo z obdobji počitka.

Vzpostavljanje takega ritma je hkrati praktična vaja, pri kateri se učimo optimalnega razporejanja svojih moči in rezerv. Kadar nas sredi kakšnega dela nenadoma premagata “nepredvidena” utrujenost ali izčrpanost in vemo, da je treba do konca zdržati še kakšno minuto, bomo lahko našli za to potrebno energijo. Medtem ko bomo poskušali “zdržati do konca”, nam bo pomagala misel, da nas po napornem delu čaka načrtovani in zasluženi počitek, ko bomo regenerirali telo, obnovili moči in dušo navdahnili za novo dejavnost.

Čustveni ciklusi

Vztrajnost na področju čustev je zmožnost uravnavanja treh stanj naše psihe in njihove kontrole. Kdo še ni doživel skrajnih razpoloženj? So obdobja “splošnega dobrega razpoloženja”, kadar čutimo močan zagon, vse vidimo v rožnatih barvah, vse se nam zdi svetlo, lepo in obetajoče. V takih obdobjih zelo pogosto oslabijo budnost, previdnost in objektivnost pri presojanju, zato v ljudeh in dogodkih ne vidimo tega, kar so, temveč to, kar si želimo, da bi bili. Ne glede na vse prednosti takih obdobij je potrebna previdnost pri presojanju, da naši sklepi zaradi neobjektivnosti ne bi bili prenagljeni in da ne bi delali nepremišljenih korakov, ki bi lahko imeli slabe posledice.

Druga skrajnost so obdobja “splošnega slabega razpoloženja”, kadar nas včasih tudi brez pravega razloga težijo globoka čustvena utrujenost, depresija, inertnost in pasivnost. Vse se nam zdi sivo, težko in dolgočasno, zdi se nam, da vse, kar naredimo, dokončno in brezupno propade, pomanjkljivosti ljudi, ki nas obkrožajo, se nam zdijo velike, v vsem vidimo samo temno in slabo plat. Naša življenjska radost, energija, zanos, dinamičnost in optimizem, naša vera v ljudi – vse to izgine brez sledu. Za to obdobje so značilni neobjektivno presojanje, nagli sklepi in negotovost v delovanju. Zaradi pesimizma, ker tedaj gledamo na ljudi, stvari in dogodke le s temne plati, razglašamo to, kar je mogoče, za nemogoče, to, kar je rešljivo, pa za nerešljivo.

Med omenjenima skrajnostma je še obdobje popolne čustvene brezbrižnosti in neobčutljivosti, ko prenehamo doživljati, čustvovati in se odzivati.

Z vztrajnim naporom moramo kontrolirati vsa tri čustvena stanja. Naša naloga je, da v obdobjih “vsesplošnega dobrega razpoloženja” pokažemo malo več previdnosti, budnosti in objektivnosti pri presojah. V obdobjih “slabega razpoloženja” je treba pokazati več življenjske radosti, optimizma, zanosa, energičnosti, dinamičnosti in vsaj osnovne dobrote. V obdobjih čustvene ravnodušnosti bi bilo dobro imeti odprte oči, ušesa in srce, da pozneje ne bi obžalovali, ker nečesa nismo niti videli niti slišali ter zaradi srca, ki je klonilo, to izpustili.

Moramo vedeti, da naše delovanje in naš odnos do ljudi, za katere smo odgovorni, ne smeta biti odvisna od sprememb našega razpoloženja, zlasti pri tistih dejavnostih in okoliščinah, pri katerih so usoda naših sanj, usoda drugih ljudi in naša lastna usoda odvisni od našega znova prebujenega zanosa, upanja in vere.

Tudi misli je treba kontrolirati

Svet naših misli, ta neskončni in nepresahljivi izvir, vedno izraža naše dojemanje vidne in nevidne resničnosti, naš odnos do ljudi in dogodkov, globoko razumevanje ali pa nerazumevanje zakonitosti obstoja in njegovega smisla. Čeprav bi nam moralo naše mišljenje v idealnem primeru omogočati resnično, objektivno in z ničimer omejeno opažanje vsega obstoječega, se pogosto dogaja povsem nasprotno – naše misli postanejo vir iluzij, samoprevar ter neresničnega in neobjektivnega pogleda na svet in dogodke.

Tukaj mora biti vztrajnost napora usmerjena na to, da se naučimo izogibati najljubšim in najnevarnejšim zankam, v katere se tako pogosto ulovimo. Te zanke so “krožne ideje” ali enostavno rečeno “kroženja”. Vsakokrat, ko začutimo, da nas ujame nov krog misli in da smo v oblasti “kroženja”, pri katerem prihajamo do enih in istih ugotovitev ter odzivov, ki niso pravilni ali pa so preprosto izmišljeni, moramo pokazati vztrajnost in z močjo volje pretrgati ta začarani krog. Namesto da se vedno znova vračamo k isti temi ter brez konca in kraja prežvekujemo ene in iste misli, s čimer ohranjamo eno in isto stanje uma in srca, moramo vložiti napor in se ustaviti. Če si želimo, da bi bili takšni napori učinkoviti, morajo biti odločni in vztrajni. Poleg moči volje je potrebna tudi iskrena težnja,da bi naše ugotovitve ustrezale resnici in pravilnosti, ne pa našim željam. Potrebna je resnična in stalna pripravljenost, da sebe in svojih interesov ne postavljamo na prvo mesto. Očitno je, da mora vztrajnost na ravni mišljenja segati veliko globlje. Povezana je z nenehnim bojem z lastnim egoizmom, v kateri imajo močna in iskrena ljubezen ter resnična dobrota ne le pomembno, temveč odločilno vlogo.

Pri organizaciji časa in njegovi kontroli uspeh na tem področju pomeni veščino določanja prioritet. Marsičesa nam ne uspe narediti in pogosto pomembnejša opravila puščamo za konec. To se dogaja prav zato, ker nam ni v navadi, da bi si vsak dan postavili vprašanje, kaj je glavno in kaj postransko, kaj lahko počaka in kaj ne more počakati, kaj je treba reševati takoj in kaj postopoma. Tovrstni vztrajni napori bodo poplačani s pravilnim pristopom k našim dejavnostim, začeto bomo privedli do konca in ne bomo izpustili trenutkov za najustreznejše reševanje težav. Tako se bomo izognili napakam, da bi se na okoliščine odzvali prezgodaj ali prepozno.

Duša nujno potrebuje navdih

Vztrajnost v prizadevanjih na ravni duše je brez meja, zato bomo nakazali samo na nekatere za nas najpomembnejše vidike.

Naša duša nenehno potrebuje vir navdiha in mi ji moramo v določenem ritmu dajati duhovno hrano. Moramo ji omogočati vračanje k izvorom, da bi lahko delala nove korake, da bi bila v “svojem elementu” ter izražala zmožnosti in težnje, ki jih skriva globoko v sebi. Treba se je znati ustaviti, da bi znova začutili sami sebe in se znova spomnili tistih velikih idej in sanj, h katerim teži naša resnična narava. Vztrajnost v impulzih navdiha vključuje tudi poskuse spominjanja tega, kdo smo, od kod smo prišli in kam gremo. Takšna prizadevanja so zelo pomembna, ker ne moremo navdihovati, če nismo sami navdahnjeni, ne moremo prenašati impulza in prebujati v drugih, če smo sami prazni.

Še en zelo pomemben vidik je vztrajnost v duhovnem iskanju. Naša duša potrebuje nenehno širjenje horizontov, za kar je potreben vsakodneven ali vsaj občasen, vendar ritmičen napor za spoznavanje zakonitosti obstoja in njegovega smisla ter njuno globlje razumevanje. To ne pomeni zbrati še nekaj informacij več; to pomeni vztrajno vlagati napor v razmišljanje o tem, kar že vemo, in prebijati pot do novega spoznanja in novih horizontov, ki bodo naposled postali veliko manj abstraktni. Vztrajnost na duhovni ravni spominja na čiste težnje otroka, ki nikoli ne preneha postavljati vprašanj o tem, zakaj se nekaj dogaja, zakaj ljudje živijo, zakaj obstajajo pojavi in zakonitosti.

Klasiki starodavne modrosti so nam zapustili toliko lepih in enostavnih načinov spoznavanja samega sebe, kot je na primer psihostazija – “tehtanje” ali preizpraševanje duše. Vztrajnost na duhovni ravni se kaže v starodavni učeniški praksi – vsak dan, najpogosteje pred spanjem, razmisliti o preteklem dnevu in vsako jutro izbrati zunanja in notranja vprašanja, ki se jim bomo posvečali. Gre za zelo globoko vsakodnevno analizo, pri kateri ne le razmišljamo o vsakodnevnih opravilih in obveznostih, temveč zlasti o vrlinah, šibkostih in drugih aktualnih vidikih našega notranjega življenja in odnosa do sveta, ki nas obkroža. Pozornost moramo usmeriti na to, kaj smo naredili in kaj nam ni uspelo narediti, v kolikšni meri in na kakšen način, katere težave in ovire so se pri tem pojavile, kakšen nauk lahko potegnemo iz dnevnih dogodkov. Psihostazija je notranji dialog človeka s samim seboj in v tem dialogu je ključno vprašanje, ali nam je vsaj za hip uspelo nekaj premagati, premagati samega sebe.   Op.: Lš – Rudolf Steiner je priporočal, da dnevne dogodke “pogledamo” od zadaj (večera) proti začetku (jutru).

Vztrajnost na duhovni ravni torej poleg psihostazije zajema tudi poskus, da vsak dan naredimo vsaj majhno delo, s katerim se uspemo dvigniti malo višje in ki je kakor dar, ki ga položimo na oltar Narave.

Včasih smo preveč običajni, preveč ravnodušni do vsega. Morda zato, ker predolgo ostajamo isti, predolgo smo brez sprememb. Vztrajnost v spreminjanju, vztrajnost v rojevanju duše je skrivnost, ki je ni treba razlagati z besedami. Kdor gre skozi to, že ve.

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »