Aco Ferenc – en passant

***

Danes se vsa čustva odzivajo materijalno, zato življenje nima vrednosti …

***

***

… kaj nam bo vojska, če ne more ubraniti Piranski zaliv

***

… da ubranimo zunanji dolg, ki ga prav ta pogljablja?

***

… od Župnika, soseda, občine, sorodnikov, zdravnikov, politikov … sploh najbolj ogrožen sesalec

… ČE SE Z NJO DRUŽIŠ TE NE MARAJO

***

Nerazumno kje hraniti nekoga, ki samo puško nosi … ko drugi zanj ves dan orje.

… sploh če pogledamo zgodovino… napadena vojska se je vedno predala in narod se je sam boril.

***

Samo neumen človek se ne sprašuje in ne primerja iz primerov.

… IN SAMO POPOLN BEDAK SLEDI NEUMNEMU.

***

…  in zakaj niso ogrožene. Je pa očitno, da so zato stabilne socialno in materijalno.

Je kdo slišal, da bi se tam kdo pojavljal na cesti s protestom?

Bil sem v obeh in nisem srečal reveža.

So vojska ljubezni in mira.

***

Grelo naj bi sonce nas vse enako … s srčnim, subjektivno … je skrajno sebična iluzija preživetja …

*** Popularni so verbalno digitalni objemi. Resnične zmore le še policaj.

“če opisuješ in vidiš samo lepote tega sveta … si slep ali mrtev”

*** Res skrajna bebavost, da vsi jokamo kako slabo živimo, štrajkamo za večje plače, vlada trdi da ni denarja … kopičimo pa orožje za ubijanje.

***

Življenje je imeti galerijo slik in ne banko denarja …

***

Raja, ki rine v boljši svet je prej, pred internetom, le slišala je pripovedovanja o pravljičnem svetu, kjer nihče več ne hodi peš, ne spi na prostem in se hrana meče stran …

Internet, telefon jim je dal realno sliko (četudi ni res) in zbudil v njih vse nagone, težnje po boljšem življenju, kar nas, že  polnih vsega, še vseeno ne ustavi.

Kdo bi jim zameril inkdo si misli, da bo nova tehnologija tako obnorela svet, da ne rečem uničila. Nič več ni zagotovo in le skrajno ustavi ta naval človeške pohlepnosti po rajskem življenju in strah nas je lahko te vojske iluziornih sanjačev, ki so odločni krenili preplaviti včasih nevedno in nedosegljivo.

Bumerang ironije.

Nekoč smo evropejci rinili v njihove domove, na koncu sveta, jih kristjanili, ropali bogatstva, zemljo, jih sužnjili … danes se nam to vrača. Izplenili smo jim vse kar je bilo vrednega in jih zavrgli, da se oropani sami znajdejo in mi bi naj delali za njihovo preživetje…

Danes oni prihajajo k nam, vendar mi smo močnejši, kot so bili oni takrat. Prišlo bo do taborišč pogube, genocidov,iztrebljanja …do vseh skrajnosti,ki jih domišljija normalnega niti ne seže.

Pripravljeni smo ubijati in oni umirati.

Nihče v tej bedi ne more zmagati, pa vendar je razum v ceveh pušk …